PANSPERMIJA

Teorija o panspermiji pravi, da je življenje pripotovalo z drugih delov vesolja z asteroidi. Težava je v tem, da še tako trdožive predpostavljene spore ne bi preživele vesoljskega potovanja. In kako naj bi se to seme sploh izstrelilo z matičnega planeta? Poleg tega panspermija ne odgovori, kako naj bi to potujoče seme na nekem drugem planetu sploh nastalo. Če se predpostavi, da je nastalo z evolucijo, se problem nastanka življenja samo premakne na drug planet! Evolucija se ni mogla odviti na Zemlji, ki je čudovito primerna za obstoj (ne za razvoj!) življenja, torej je še bistveno manj verjetno, da bi se življenje samo od sebe pojavilo na kakšnem manj prijaznem planetu (in kolikor vemo, so v vesolju v glavnem taki)!

panspermia, življenje iz vesolja

Vir slike: http://creation.com/panspermia-theory-burned-to-a-crisp-bacteria-couldn-t-survive-on-meteorite (Pridobljeno 24.9.2015), image by ESA.

Prevod iz Carter, R. (ured.), 2014. Evolution’s Achilles’ Heels

Da bi poudarili obup kemijskih evolucijskih teoretikov, nekateri raziskovalci trdijo, da se je življenje začelo v oddaljenem vesolju. To se imenuje panspermija, iz grške pan (vse) in sperma (seme), tj. semena življenja so povsod po vesolju.

Klasična veja teorije panspermije pravi, da so semena prišla na zemljo po naravni poti, morda s kometi. Vendar pa to v resnici ne reši ničesar in problem samo prestavlja drugam. Kemijski in informacijski problemi ostajajo nespremenjeni. Poleg neverjetnosti preživetja milijonov let dolgega tavanja preko mrzle, brez-zračne praznine in potovanja proti našemu soncu ter njegovemu sterilizacijskemu nivoju sevanja, novejša raziskava kaže, da mikrobi ne bi preživeli ekstremne vročine, ki nastane zaradi trenja z zemljino atmosfero – vročine, ki proizvede ‘padajoče zvezde’.[1]

Novejša verzija teorije se imenuje vódena panspermija (ang. directed panspermia), ki trdi, da so Nezemljani posejali življenje na zemlji. Med njenimi zagovorniki je bil tudi so-odkritelj dvojne vijačnice DNK, Francis Crick (1916-2004), in Leslie Orgel.[2] Zlasti Cricka je gnala njegova frustracija glede kemijskih evolucijskih teorij:

Pošten človek, opremljen z vsem znanjem, ki nam je zdaj na razpolago, lahko trdi le to, da je v nekem smislu izvor življenja trenutno videti skoraj kot čudež, tako številni so pogoji, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi se življenje začelo.

Vsakič, ko pišem članek o nastanku življenja, se odločim, da nikdar več ne bom napisal naslednjega, ker je preveč špekulacij, ki se podijo za premalo dejstvi.[3]

Še enkrat, to zgolj premakne problem za korak nazaj; morali bi verjeti, da so ti hipotetični Nezemljani najprej nastali s kemijsko evolucijo.[4] Lahko se čudimo, kako nekdo lahko napada stvarjenje kot neznanstveno, ker postulira Stvarnika, ki ga ni mogoče opazovati, hkrati pa ima panspermijo za znanost navkljub ad hoc teorijam o Nezemljanih, ki jih ni mogoče opazovati. Ne spreglejte tudi, da je panspermija v bistvu enaka argumentu ‘evolucije vrzeli’ in da vódena panspermija postulira načrtovanje.

[1] Meteorite experiment deals blow to bugs from space theory, Physorg.com, 25 September 2008; Sarfati, J., Panspermia theory burned to a crisp: bacteria couldn’t survive on meteorite, 10 October 2008; creation.com/panspermia

[2] Crick, F., Orgel, L.E., Directed Panspermia, Icarus 19:341-346, 1973

[3] Crick, F., Life Itself, Its Origin and Nature, str. 88, 153, Simon and Schuster, 1981

[4] Glej tudi Bates, G., Designed by aliens? Creation 25(4):54-55, 2003; creation.com/aliens

NEZEMLJANI

Morda pa so življenje na Zemlji zasejale entitete iz vesolja, Nezemljani, domnevna superiorna bitja z drugih delov vesolja? (O tem prepričuje npr. History Channel z oddajo Starodavni vesoljci.) Težava s to idejo je podobna kakor s panspermijo. Kako so se ti Nezemljani pojavili na svojem matičnem svetu? Z evolucijo se niso mogli. In kako naj bi pripotovali do našega? Niso mogli, kajti veliko argumentov potrjuje, da intergalaktična potovanja fizikalno niso možna. V osnovi gre za problem zadostne hitrosti (tudi če bi potovali s svetlobno hitrostjo, bi potovali nepredstavljivo dolgo), trkov z drobnimi delci (ki bi ob veliki hitrosti učinkovali kot bombe), izpostavljenost sevanjem, pospeškom itd.

Gary Bates v knjigi Alien Intrusion – UFO’s and the evolution connection (2011), z zelo sodobnimi primeri pokaže, kako je vprašanje NLP povezano z znanstveno fantastiko in resničnimi temami, ki so povsem duhovne narave. Nezemljani niso to, za kar se predstavljajo tistim, ki pričajo o stiku z njimi. Ne gre dvomiti, da se priče spominjajo stikov s čudnimi bitji, vendar te entitete ne morejo biti iz oddaljenega vesolja. (Več o tem v Vesolje / Nezemljani).