ZAKAJ BI SE BOG UBADAL S TAKO MAJHNIM PLANETOM?

Pogosto se sliši argumentiranje, ki se glasi nekako tako: »Cerkev je večino svoje zgodovine učila, da je vesolje precej majhno, toda sodobna znanost je odkrila, da je vesolje skoraj nepredstavljivo ogromno – torej je vera v krščanstvo nesmiselna.« Slavni fizik Stephen Hawking je za BBC dejal: »Smo  nepomembna bitja na majhnem planetu zelo povprečne zvezde na zunanjem pasu ene izmed stotih milijard galaksij. Zato je težko verjeti v Boga, ki bi mu bilo mar za nas, ali ki bi vsaj vedel, da obstajamo.«[1]

Nedavno je ob ponovnem zagonu znamenite serije Cosmos voditelj Neil deGrasse Tyson dejal: »Pred zgolj štirimi stoletji se naš drobni svet ni zavedal ostalega vesolja… Leta 1599 so vsi vedeli, da so Sonce, planeti in zvezde zgolj luči na nebu, ki se vrtijo okoli Zemlje, in da smo središče majhnega vesolja, ki je bilo ustvarjeno za nas.«[2] (Tyson je dejal tudi to, da je naše vesolje droben mehurček v neskončnem oceanu vesolij, s čimer se Tyson oddaljuje od znanosti v smer pripovedovanja zgodb.)

Velikost vesolja ni nič novega!

Trditve Tysona kažejo nepoznavanje zgodovine in Biblije. Ne samo pred štirimi, pač pa pred štirinajstimi stoletji so vodilni teologi dobro vedeli, da je Zemlja v primerjavi z vesoljem zgolj točka v prostoru. Klavdij Ptolemej (cca. 90 – cca. 168 n. št.) je v Almagestu, standardnem učbeniku srednjeveške astronomije (srednji vek je trajal od 5. do 15. stoletja), zapisal: »Velikost zemlje v primerjavi z oddaljenostjo zvezd stalnic ni vredna upoštevanja in jo je treba obravnavati kot matematično točko.«[3]

Krščanski filozof Boëthius (480 – 524/525 n. št.) je napisal izmišljeni dialog med sabo in gospo Filozofijo, in to je bila v času srednjega veka ena izmed najbolj branih in najbolj vplivnih knjig na Zahodu. V njej Filozofija poudarja: »Kot si slišal od astronomov, je v primerjavi z razsežnostjo nebes velikost vse zemlje enakovredna velikosti točke; če bi zemljo primerjali z razsežnostjo nebeške sfere, bi lahko presodili, da je njen volumen zanemarljiv.«[4]

Kljub temu pa nasprotniki Boga že kakšno stoletje trdijo, da je velikost vesolja nekaj novega in da to zelo temeljito zavrača Boga. S tem v zvezi je znani apologet C. S. Lewis (1898 – 1963) izpostavil, da ogromnost vesolja »naredi na ljudi še toliko večji vtis, ker se predvideva, da je to sodobno odkritje – in da je to sijajen primer reči, ki jih naši predniki niso poznali in ki bi, če bi jih ljudje poznali, preprečile začetek krščanstva. Tu gre za preprosto zgodovinsko napako. Ptolemej je prav tako kot Eddington [slavni astrofizik Arthur Stanley Eddington (1882 – 1944); op. prev.] vedel, da je zemlja infinitezimalno majhna v primerjavi z vso vsebino vesolja … Pravo vprašanje je, zakaj je prostorska nepomembnost Zemlje, za katero se ve že stoletja, nenadoma postala argument proti krščanstvu.«[5]

Toda Ptolemej sploh ni bil prvi. Še dodatnih enajst stoletij pred njim je kralj David očitno vedel, da smo majhni v primerjavi z vesoljem, saj je v Psalmu 8,4-5 zapisal: »Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil: Kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ?«

Zakaj je torej vesolje tako veliko?

Sodobne kritike, s katerimi skušajo na novo spisati zgodovino, skoraj nakazujejo, da bi Bog lahko obstajal le v primeru, da bi bilo vesolje majhno. Če pa bi bilo vesolje majhno, bi se ti kritiki verjetno pritoževali: »Če je Bog res tako mogočen, zakaj ni ustvaril večjega vesolja?« Sodobni kritiki, kot sta Hawking in Tyson, mislijo, da je velikost vesolja nekaj novega in to smatrajo za pomemben dokaz proti Bogu, vendar pa je psalmist že dolgo tega zapisal, da so nebesa velika, ker »pripovedujejo o Božji slavi, nebesni svod sporoča o delu njegovih rok.« (Ps 19,1). Veliko vesolje govori o veličini Boga.

Vir: Sarfati, J., 2014. Why would God bother with a tiny planet like Earth? Creation 36(4), 24-26.

[1] Glej tudi Sarfati, J., Hawking atheopathy: Famous physicist goes beyond the evidence: review of The Grand Design by Stephen Hawking and Leonard Mlodinow, J. Creation 25(1):25-29, 2011; creation.com/hawking.

[2] Cosmos: A Spacetime Odyssey, Episode 1: Standing Up in the Milky Way, 2014.

[3] Almagest, knjiga 1, poglavje 5.

[4] Boëthius, De consolatione philosophiae 2(7), 3-7, AD 524

[5] Lewis, C. S., Dogma and the Universe, God in the Dock, Eerdmans, Grand Rapids, MI, 1970.