ZNANOST IN VERA NA NASPROTNIH BREGOVIH?

Ali znanost res deluje povsem ločeno od vere? Poglejmo, kaj o tem pravijo zelo pomembne osebnosti s področja znanosti:

1.  T. Nagel, profesor filozofije in prava na New York University:

”Govorim iz izkušenj in sem tudi sam močno podvržen temu strahu: Želim si, da je ateizem resnica, in mi je nelagodno zaradi dejstva, da so nekateri najbolj inteligentni in dobro informirani ljudje, ki jih poznam, religiozni verniki. Ne gre samo zato, da ne verjamem v Boga in da upam, da je moje prepričanje pravilno. Gre za to, da upam, da ni Boga! Nočem, da bi Bog obstajal; nočem, da bi bilo vesolje takšno. Menim, da ta problem kozmične avtoritete ni redek pojav in da je odgovoren za veliko scientizma in redukcionizma našega časa. Ena od tendenc, ki jo podpira, je smešno prepogosto uporabljanje evolucionistične biologije za razlago vsega o človeškem življenju, skupaj z vsem o človeški misli.”

(Nagel, T., 1997. The Last Word, Oxford University Press, str. 130–131, cit. po http://creation.com/thomas-nagel-i-hope-there-is-no-god; pridobljeno 20.10.2013)

2.  M. Ruse, profesor filozofije in zoologije, vnet protikreacionist:

”Evolucijo njeni zagovorniki promovirajo kot nekaj več kakor čisto znanost. Evolucijo razglašajo kot ideologijo, kot sekularno religijo – popolnoma kvalificirano alternativo krščanstvu s pomenom in moralo. Sem zagrizen evolucionist in nekdanji kristjan, toda moram priznati […]: Evolucija je religija. To je za evolucijo veljalo že na začetku in velja še danes. […] Evolucija je torej nastala kot neke vrste sekularna ideologija, eksplicitna zamenjava za krščanstvo.”

(Ruse, M., 2000. How evolution became religion: creationists correct?, cit. po http://creation.com/michael-ruse-evolution-is-a-religion; pridobljeno 20.10.2013)

3.  R. Lewontin, profesor, genetik, marksist, eden vodilnih svetovnih evolucijskih biologov (poudarki so že v originalu):

”Naša pripravljenost, da sprejmemo znanstvene trditve, ki nasprotujejo zdravi pameti, je ključ do razumevanja resničnega boja med znanostjo in nadnaravnim. Pritrjujemo znanosti navkljub očitni absurdnosti nekaterih njenih konstruktov, navkljub njeni nesposobnosti, da bi izpolnila mnoge svoje ekstravagantne obljube o zdravju in življenju, navkljub tolerantnosti znanstvene skupnosti do nedokazanih kar-tako zgodb, ker imamo prioritetno obveznost, predanost materializmu. Ne gre za to, da nas metode in institucije znanosti na neki način silijo, da sprejmemo materialno razlago pojavnega sveta, temveč nas naša  a priori vdanost materialnim vzrokom sili, da ustvarjamo raziskovalni aparat in niz konceptov, ki proizvajajo materialne razlage, ne glede na to, kako so protiintuitivne, ne glede na to, kako so skrivnostne za tiste, ki niso vpeljani v to. Še več, ta materializem je absoluten, saj ne moremo dovoliti Božanskega na našem pragu.”

Lewontin, R., 1997. Billions and billions of demons (review of The Demon-Haunted World: Science as a Candle in the Dark by Carl Sagan, 1997), The New York Review, p. 31, 9 January 1997, cit. po http://creation.com/amazing-admission-lewontin-quote; Pridobljeno 20.10.2013)

VERA V STVARNIKA JE PRIPELJALA DO SODOBNE ZNANOSTI

Mnogi nasprotniki krščanstva trdijo, da je vera nazadnjaška in da ovira znanost. Vendar pa zgodovinarji znanosti (celo ateisti) poudarjajo, da je znanost najprej vzcvetela v krščanskem svetovnem nazoru, medtem ko je bila brez moči v kulturah Grčije, Kitajske in Arabije. Za znanost so namreč potrebni določeni pogoji, ki v nekrščanskih kulturah niso obstajali. Grkom so vladali bogovi, nič boljši od ljudi, kitajska tehnologija ni bila plod sistematičnih raziskav, arabska ljudstva pa so razvila samo matematiko.

J. Sarfati navaja prof. Harrisona:

”Čeprav se zdi čudno, je Biblija imela pozitivno vlogo pri razvoju znanosti. […] Če ne bi bilo dobesednega razumevanja Biblije in posledičnega sprejemanja biblijskih poročil s strani modernih znanstvenikov, se sodobna znanost morda sploh ne bi pojavila. Če povzamem, Biblija in njeno dobesedno razumevanje sta odigrala ključno vlogo pri razvoju Zahodne znanosti.”

Harrison, P., 2002. The Bible and the rise of science. Australasian Science 23(3): 14–15, cit. po Sarfati, 2009

Sarfati to dopolnjuje še s citatom prof. Snobelena:

”Tu je zadnji paradoks. Nedavna dela o začetkih moderne znanosti so pokazala neposredno (in pozitivno) zvezo med oživitvijo hebrejske, dobesedne eksegeze Biblije v protestantski reformaciji in vzponom empirične metode v sodobni znanosti.”

(Snobelen, S., 2004. Isaac Newton and Apocalypse Now: a response to Tom Harpur’s “Newton’s strange bedfellows”; A longer version of the letter published in the Toronto Star, 26 February 2004; isaacnewton.ca/media/Reply_to_Tom_Harpur-Feb_26.pdf, cit. po Sarfati, 2009)

DOBESEDNO RAZUMEVANJE BIBLIJE OMOGOČILO VZPON ZNANOSTI

Biblija daje naslednje predpostavke, ki so potrebne za operativno znanost:

  1. Obstaja objektivna resnica (Jn 14,6). – Beg v relativiziranje ne pomaga.
  2. Vesolje je resnično (Gen 1,1). – Stvarstvo ni iluzija.
  3. Vesolje je urejeno (1. Kor 14,33). – Bog je Bog reda, ne zmešnjave. Stvarstva ne določajo muhasti bogovi poganskih religij.
  4. Človek sme in mora raziskovati stvarstvo (Gen 1,28). – Stvarstvo ni božanstvo.
  5. Človek lahko premišljuje  samostojno in racionalno, saj smo ustvarjeni po Božji podobi (Gen 1, 26). – Evolucija ne daje osnove za racionalno premišljevanje.
  6. Rezultati morajo biti predstavljeni pošteno (Eks 20,16). – Evolucija ne daje nobene osnove za moralno ravnanje.

POSTMODERNISTIČNO RELATIVIZIRANJE

Ovrzimo nekaj postmodernističnih trditev:

  • ”Vse je iluzija.” Toda potem je tudi ta izjava iluzija in torej neresnična. Poleg tega na primer gravitacija še kako velja tudi za postmoderniste!
  • ”Ne moremo spoznati resnice.”  Toda potem take izjave sploh ne moremo dati, oz. ni veljavna.

Za ljudi, ki se nočejo opredeliti, je izhod v sili pogosto relativiziranje. Relativiziranje ni isto kot relativnost! Relativnost je potrjena in v praksi uporabljena znanstvena teorija, s katero je povezana znana enačba E = mc2, relativiziranje pa je bežanje v razlage, da nič ni absolutno, da je resnic več in da je vse odvisno od vašega zornega kota. Lennox je glede tega jasen:

”Prav to je zanimivo pri teh, ki zagovarjajo različne vrste relativizma: kaže, da na koncu vsi v bistvu pravijo, da so resnica, dojemanje itd. relativni, razen resnice, za katero si tako goreče prizadevajo, da bi jo mi uvideli. Gre za to, da jim ne uspe njihovega relativizma aplicirati nanje same.” (Lennox, 2010, str. 64)

Če se kdo zateka v relativiziranje, so tudi njegove izjave relativne, kar pomeni, da ne more drugih učiti o tem, da je ”njegova resnica” absolutna.

ZNANOST TEMELJI NA DEJANJU VERE

Stvarnik, kot se razodeva v Bibliji, ne spreminja pravil, ni muhast, kot npr. Zevs in druščina grških bogov. Loren Eiseley, ki vsekakor ni bil kristjan, je zapisal tako:

”Filozofija eksperimentalne znanosti […] se je začela kot dejanje vere, da vesolje poseduje red in ga je možno interpretirati z racionalnim umom. […] To je eden čudnih paradoksov zgodovine, da znanost, ki profesionalno nima veliko opraviti z vero, dolguje svoj izvor dejanju vere, da je vesolje možno razumsko razložiti, in da se današnja znanost ohranja s to predpostavko.”

(Eiseley, L., 1969. Darwin’s Century: Evolution and the Man who Discovered it. Doubleday, New York, str. 62., cit. po Sarfati 2009)

Viri:

Sarfati, J., 2009. The biblical roots of modern science. [online]. http://creation.com/biblical-roots-of-modern-science#endRef8 (Pridobljeno 23.10.2013); tudi DVD z enakim naslovom

Lennox, J. C., 2010. God and Stephen Hawking. Whose design is it anyway? Lion Hudson