ZAKAJ BOG DOPUŠČA ZLO?

To vprašanje presega okvir znanosti, saj gre za teološko vprašanje, za vprašanje o značaju in ravnanju Boga.

Različni skeptiki v bistvu trdijo naslednje: Ali Bog ne more preprečiti zla – in torej ni vsemogočen? Ali pa Bog noče preprečiti zla – in torej ni dober?

Na prvi pogled je videti, da je Bog stisnjen v kot, a ni čisto tako. Obstajajo podrobnejše teološke razprave, ki daleč presegajo okvir te spletne strani; tu se omejujem samo na naslednje glavne odgovore:

1) Ker je Bog ustvaril vesolje, ne moremo dvomiti o njegovi moči. In ker se je žrtvoval, da bi odrešil tudi najbolj grešnega posameznika, ne moremo dvomiti o njegovi ljubezni. Torej je Bog tako vsemogočen kakor tudi dober.

2) Začetnik zla ni Bog, marveč njegov nasprotnik. Plaz zla se je sprožil s sebičnostjo in odnaša tudi nas.

3) Bog bi lahko naredil svet brez zla, toda to bi bil svet sprogramiranih robotov. Bog nas ima toliko rad, da nam daje možnost svobodne izbire. Zlo lahko obstaja, ker nam Bog dopušča svobodno voljo. Pristna ljubezen lahko obstaja samo, če vpleteni lahko svobodno izbirajo. Zato nam Bog še vedno daje na izbiro, ali ga bomo ubogali ali ne. S tem dokazuje, da je dober. Seveda je možnost izbire veliko tveganje, kajti pomeni tudi možnost zavrnitve. Človeštvo je, žal, ubralo prav to pot. Prva, ki sta zavrnila Boga, sta bila Adam in Eva, mi pa bolj ali manj ponavljamo njun vzorec. Biblija jasno poudarja, da živimo v svetu, ki je bil ustvarjen popoln, a je zdaj na poti propada; v popolno stvarstvo sta bila vpeljana smrt in trpljenje, ko se je človeštvo odločilo, da ne bo poslušno Stvarniku.

Bog bi nas z lahkoto naredil sprogramirano poslušne. S tem bi prihranil veliko težav – nam, ki nam je življenje velikokrat ”kot kurja lestev”, pa tudi sebi, saj je za našo odkupitev moral plačati s svojim življenjem (Jezus Kristus, Sin človekov, je po smrti vstal)! Toda ali bi bili mi in Bog srečni, zadovoljni in hvaležni, če bi bili roboti?! Bi bili raje sprogramirano blaženi robot, ki se ne more odločati po svoje, ali pa raje vidite, da ste svobodni, da se lahko prosto odločate za dobro ali za slabo?

Še več: z vero lahko sprejmete rešitev, ki jo je priskrbel Bog.

4) Ker nas vzgaja za srečno večnost, kjer zla ne bo več. Bog zelo natančno ve, koliko in kakšno zlo se dogaja v življenju vsakega posameznika – in samo Bog vidi celotno sliko (naš pogled na celoto je v vsakem primeru subjektiven, ne objektiven). Očitno bo srečna večnost popolnoma odtehtala zlo. V primerjavi z neskončno leti popolne sreče po popolnem uničenju zla je človekovih povprečnih 70 let težav zanemarljivih.  

Bog namenoma omejuje, koliko težav nas lahko doleti. To, koliko težav nas lahko doleti, je vsekakor zelo malo v primerjavi s tem, kako bi bilo vse skupaj videti brez Božjega nadzora. In čemu bi Bog odmerjal dozo težav? Zelo splošen odgovor se glasi: z namenom, da nas kot skrben Oče vzgaja za večnost, kjer zlo ne bo več dobilo druge priložnosti, saj se že večino zgodovine čisto jasno kaže, kakšne sadove rodi upor proti Bogu. Del te vzgoje je tudi spoznanje, da lahko vplivamo na to, ali bo napredovalo dobro ali zlo, in spoznanje, da je naš smisel, ki na tem svetu edini zares osrečuje, prav to, da se trudimo za dobro. Nismo povsem nebogljene figure na šahovnici velikih igralcev, marveč lahko delamo za napredek dobrega in omejitev slabega.

Seveda nas veliko slabega lahko zadene po nedolžnem, torej tudi če se izogibamo zla ali celo aktivno delamo za napredek dobrega. Ta svet je žal takšen – toda treba se je zavedati, da to ni celotna slika in da to ni konec zgodbe. Ko Biblija podaja širšo sliko, pravi, da je Bog pravičen sodnik, in vsak posameznik bo za svoje ravnanje moral dajati odgovor. Če bi imeli materialisti prav in v resnici ne bi bilo Boga, bi zaman upali, da bo pravici nekoč popolnoma zadoščeno. Ker pa z razumno vero lahko trdimo, da Bog obstaja in je dober, se tega dne lahko veselimo oz. se v težavah zavedamo, da smo dobesedno z vsako sekundo bližje rešitvi.

Pametno se je zavedati, da je Bog naredil vse in On vzdržuje vse, torej je nesporni lastnik in vladar vsega. Še dobro, da je tak, kot se razodeva v Bibliji, in ne tak, kot so bili razni poganski bogovi, ki jih je bilo treba miriti. To, da je Bog tako zelo dobrotljiv do nas, in da spoštuje naše odločitve, pravzaprav ni tako zelo samoumevno. Vendar pa nam Bog s svojo dobrotljivostjo skuša zagotoviti večnost, ne le znosnih 70 let tukajšnjega življenja. V igri je večno življenje, ne ”teh nekaj petkov”!

5) Treba je poudariti, da vprašanje ”Zakaj Bog dopušča zlo?” spravlja v zadrego predvsem tiste kristjane, ki sicer verjamejo v Jezusa (vsaj do neke mere!), ne pa v resničnost Geneze in tam opisanega padca v greh, ki ga je sprožil Božji nasprotnik. Kdor verjame v teistično evolucijo, težko obrani idejo dobrega Boga! Toda Biblija ne omenja nikakršne evolucije, niti ”od Boga vodene evolucije”. Podobno je tudi z ”večnimi mukami v peklu” – tega nauka v Bibliji ne boste našli, kakor tudi ne t. i. vic (nekaj med nebesi in peklom). ”Pekel” lepo ponazarja dogodek z uničenjem Sodome in Gomore: Bog je tam nakopičeno zlo kaznoval z ognjem, ki pa je bil ”večen” po učinku (tj. brezpogojno uničenje enkrat za vselej), ne po trajanju (ogenj ne gori več).

– – –

Pred leti, ko sem šele kot mladenič začenjal svojo krščansko pot, me je eden izmed vrstnikov zbadljivo vprašal: ”Če je Bog tako vsemogočen, ali lahko ustvari skalo, ki je tako težka, da je ne more dvigniti?” Takrat sem bil brez odgovora. Danes bi odgovoril: ”Da. Ogromno takih skal je ustvaril in še vedno jih ustvarja. Taka skala je vsak izmed nas – Bog nikogar ne more in ne bo prisilil v poslušnost. Tako si je vse skupaj zamislil in to ga dela Največjega.”