VSEMOGOČNA UMETNA INTELIGENCA?

V naši informacijski dobi je napredek računalniške tehnologije osupljiv. Mnogi verjamejo, da je edina meja nebo, zlasti na področju umetne inteligence (UI). Ni čudno, da je bilo na to temo narejenih že precej filmov.

V seriji filmov Terminator je obrambni sistem bodočih ZDA pod nadzorom umetne inteligence Skynet. Ta razvije zavest in se odloči, da z jedrskimi eksplozijami izbriše človeštvo. V vojni proti človeštvu nastopajo stroji terminatorji, ki so skoraj popolni.

V filmu Ex Machina je inženir, ki je zaposlen pri izmišljenem svetovno znanem spletnem iskalniku, povabljen v odmaknjeni raziskovalni laboratorij, kjer živi ustanovitelj podjetja. Slednji je na skrivaj razvil robota, za katerega se zdi, da ima zavest, vključno s čustvi. Inženir dobi nalogo, da oceni umetno inteligenco, zgodi pa se ravno nasprotno – izkaže se, da robot testira njega.

V filmu Transcendence briljantni raziskovalec umetne inteligence postane neozdravljivo bolan, a je ‘rešen’, ko njegovo zavest naložijo na kvantni računalnik. Brez telesnih omejitev ta briljantni um nazadnje naredi fizično kopijo samega sebe, ki je v resnici zgolj nadgrajena UI.

S seznamom bi lahko nadaljevali. Na mnenje javnosti vplivajo tudi naslovnice o tem, ‘kako računalniki premagujejo ljudi’. Začelo se je leta 1997, ko je IBM-ov računalnik Deep Blue v šahovskem obračunu premagal tedanjega svetovnega prvaka Garija Kasparova. Leta 2017 je v igri Go, zapleteni starodavni kitajski namizni igri, Googlova UI AlphaGo premagala najboljšega igralca te igre na svetu, Ke Jieja, z rezultatom 3:0. New York Times je svoj članek začel z izjavo: »Za človeštvo je vsega konec.«1 Je res samo še vprašanje časa, kdaj bodo stroji prevzeli nadzor?

Ničesar se ni treba bati

Računalniki in roboti so sestavljeni iz fizičnih komponent, ki se imenujejo strojna oprema, vendar to ni dovolj. Brez navodil programske opreme (tj. programov) računalniki ne delujejo in roboti se ne premikajo.

Zamislite si nadzorno kamero pri vhodnih vratih vašega doma, priključeno na računalnik, ki vsebuje identifikacijske informacije o vas in vaši družini. Ko se približate, vas kamera prepozna, odpre vrata in pozdravi z izbranim pozdravom. Za dejansko delo prepoznavanja oseb je poleg vse strojne opreme potrebna tudi namensko narejena programska oprema.

Programska oprema naredi to, za kar je namenjena, se pravi to, kar ji narekujejo navodila – in samo to. Tudi v primerih, ko se je sposobna ‘učiti’, je to le zato, ker je bila tako sprogramirana. Programska oprema slepo sledi algoritmu (zaporedju navodil za izvedbo naloge), ki ji je naložen. V zgornjem primeru algoritem določa, kako program izračuna identifikacijsko informacijo in kako jo primerja z vašim shranjenim profilom. Poudariti velja, da so algoritmi in programska oprema človeška inteligenca, prenesena v računalnik.

Vladavina napak

Živimo v nepopolnem svetu in velik del programske kode je podvržen različnim napakam. V zgornjem primeru bi programska napaka lahko vaša vrata odprla neznanim osebam, vas pa pustila pred zaprtimi vrati. In četudi zdaj vse deluje, ali bo temu še tako čez leto dni? Kaj pa čez deset let? Izkušnje in opazovanja potrjujejo, da stvari propadajo, podobno kakor v biološkem svetu. Če je nadzorni sistem izpostavljen spremenljivemu vremenu ali če vanj udari strela, lahko pride do okvare ali prekinitve delovanja. Če boste čez čas morali zamenjati kamero, ali bo programska oprema še delovala z novo napravo? In tako dalje.

Programsko opremo temeljito preverjajo, da bi odkrili napake in zagotovili pravilno delovanje. Kljub temu pa novice pogosto razkrivajo, da žal prihaja do težav z različnimi informacijskimi sistemi. Zaradi okvare informacijskega sistema je na primer NASA leta 1999 izgubila vesoljsko sondo, v nekem drugem primeru so bila zaprta celotna letališča itd. Na spletu je polno podobnih primerov.

Umetna inteligenca (UI)

Umetna inteligenca (ali strojna inteligenca) je izraz za sintetično ‘inteligenco’. To vključuje razumevanje človeškega govora, igranje strateških iger (kakršna sta šah in go) proti strokovnjakom teh iger, samovozeče avtomobile in razbiranje kompleksnih informacij z video posnetkov ali fotografij. To pogosto vključuje t.i. strojno učenje, tj. sposobnost učenja iz napak, na podlagi česar se nalogo lahko naredi bolje. Tako se je na primer Googlova UI AlphaZero naučila šah, go in šogi (japonski šah) povsem ‘z ničle’, samo na podlagi danih navodil posamezne igre in iz igranja partij s samim seboj. Po nekaj dneh je domnevno presegla AlphaGo in vodilne računalniške ‘mašine’ ostalih iger.

Nekateri raziskovalci so mnenja, da je pojav strojne super-inteligence, ki presega človeško, samo še vprašanje časa. Toda ne glede na to, kako napredna postaja industrija, se nazadnje vse konča pri programiranju, ki ga opravi človeška inteligenca. Tako se na primer robot za razvrščanje odpadkov lahko nauči, da boje prepozna in razvršča odpadke, a le če je pred tem sprogramiran, da se tega nauči. Robot ne sanja o tem, da bi se upokojil na tropskem otoku, kaj šele, da bi vladal svetu.

Kaj je v ozadju idej o vstaji strojev? Ne gre samo za vzpon višje inteligence, temveč tudi za idejo, da se bodo stroji začeli zavedati, kaj počnejo in zakaj. Če bi torej imeli dovolj kompleksno programsko opremo, ki bi se bila zmožna izboljševati s strojnim učenjem, naj bi se sčasoma pojavila ‘zavest’. Strojna zavest je področje tehnoloških raziskav, kjer skušajo odkriti, kaj bi bilo potrebno, da bi zavest dosegli umetno.2

Gonilo vsega: naturalizem

Gonilo vsega tega je prepričanje, da smo se ljudje (skupaj z vsem zavestnim) pojavili preko naravnih procesov, sami od sebe, brez inteligence, ki bi nas usmerjala. To naj bi se zgodilo preko majhnih postopnih sprememb, izhajajoč iz nekega primitivnega bitja, ki je domnevno prišlo iz prvobitne juhe pred milijardami let. Torej se vse, vključno z zavestjo, mora reducirati na materialno, tj. na atome in njihove različne razporeditve ter gibanja. To pomeni, da v končni fazi inteligenca in zavest nista nič ‘posebnega’. Zakaj se torej podobna ali celo superiorna razporeditev materije/energije ne bi mogla pojaviti v strojih, zlasti ker se učijo, da so čedalje boljši pri opravljanju nalog?

Mnogi podobno verjamejo, da bi z dovolj napredno tehnologijo lahko v popolnosti podvojili osebo, vključno z njeno zavestjo, spomini, izkušnjami itd. Vse, kar bi potrebovali, bi bili vsi atomi v pravi razporeditvi. Organizacija Terasem, ki je posvečena razvoju UI, trdi: »Nihče ne umre, če se le ohrani dovolj informacij o njem.« Organizacija trdi, da z razvojem tehnologije, s katero bo nekega dne mogoče ‘naložiti’ našo zavest, »ustvarjajo Boga.«3

Zlahka vidimo povezavo z ‘obljubo’, dano v Edenskem vrtu: »Bosta kakor Bog« (1 Mz 3,5). Vse to je le ena od pojavnih oblik resnice proti-kreacionističnega filozofa Michaela Ruseja, ki trdi: »Evolucija je religija. To je za evolucijo veljalo že na začetku in to za evolucijo velja še danes.«4

Informacijska znanost, razvoj programske opreme in raziskave UI so del našega, od Boga podarjenega mandata nad ustvarjenim svetom. Vsaka ublažitev posledic greha, ki jo lahko dosežemo preko njih, je dobra in daje čast Bogu, vendar to ne velja za poveličevanje človeka in čaščenje predmetov naše ustvarjalnosti, v tem primeru ‘vsemogočne UI’.

Mikrobi nadvladajo mikro bite

Leta 2012 so raziskovalci s Stanforda poročali o tem, da so z računalniki modelirali ‘najenostavnejšo’ bakterijo, tj. Mycoplasma genitalium. Z uporabo omrežja 128 računalnikov so za simulacijo ene same celične delitve potrebovali skoraj deset ur.5 Bakterija, ki je zajedalec in torej že degenerirana verzija svojega od Boga ustvarjenega prednika, vse opravi hitreje, bolje in v razmerah, v kakršnih računalniki ne bi mogli delovati. Sposobna je narediti kopije sebe, te kopije pa nadaljnje kopije. Človeški poskusi posnemanja vsaj ‘najenostavnejših’ bitij so svetlobna leta za izvirniki Velikega Programerja. Če razmislek zdaj usmerimo na ljudi, se težave podobnih računalniških modelov povečajo za več redov velikosti – tudi če odmislimo idejo, da bi vsaj za silo modelirali, kaj šele ustvarili, pravo zavest!

Računalniki so dobri pri obdelavi velikih količin podatkov in razmeroma enostavnih nalogah, ki zahtevajo natančnost in ponavljanje. Njihov razvoj poteka ves čas, vendar pa terja ogromne količine inteligentnega načrtovanja. Razvijalci programske opreme lahko vidijo, da so biološki sistemi veliko bolj domiselni in kompleksni od najbolj dovršenih človeških programov. Vsa bitja so programirana z osupljivo genialnim jezikom DNK6, ki se z vsako nadaljnjo raziskavo potrjuje kot čedalje bolj čudovit.

Celo ‘enostavna’ celica je onkraj dometa znanosti

Številni inženirji že leta uporabljajo svoj ustvarjalni um in medsebojno usklajeno sodelujejo s točno določenim namenom, da bi vsaj za silo uspeli posnemati človeku podobno ‘inteligenco’. Kako zelo drugače je to od zgodbe o evoluciji, ki se zanaša na brezciljne slepe procese, ki proizvajajo mutacije, polne napak, in naravno selekcijo, hkrati pa trdi, da je prav to pripeljalo do človeka, ki ima zavest in inteligenco. V resnici naravna selekcija potrebuje razmnoževanje, tako da ‘najbolj prilagojeni’ lahko prenesejo svoje ‘prilagojene’ značilnosti na svoje potomce. Toda celo najenostavnejše samo-reprodukcijsko bitje potrebuje stotine beljakovin, in verjetnost, da bi ena sama izmed teh beljakovin nastala z naključnim kombiniranjem njenih gradnikov, je absurdno majhna. Astrofizik sir Fred Hoyle je to verjetnost znamenito primerjal s sončnim sistemom, polnim slepih oseb, ki rešujejo vsak svojo Rubikovo kocko in pridejo do rešitve vsi istočasno.7 Za sprejetje evolucionistične trditve, da so človeka, človeške možgane, inteligenco in zavest povzročili slepi brezciljni procesi, je potrebna neverjetno močna slepa vera.

Vir: prevod članka: Takku, A. 2021. AI Almighty? Artificial intelligence and evolution, Creation 43(1), 14-16

1 Mozur, P., Google’s A.I. program rattles Chinese Go master as it wins match, New York Times; nytimes.com, 25 May 2017.

2 Aleksander, I. Artificial neuro-consciousness: An update. IWANN, 1995.

3 Showalter, B., Artificial intelligence, transhumanism and the church: How should Christians respond? christianpost.com, 27 Jan 2018. Glejte tudi creation.com/transhumanism.

4 Ruse, M., How evolution became a religion: creationists correct? National Post, str. B1, B3, B7, 13 May 2000; creation.com/ruse.

5 Karr, J.R. et al., A whole-cell computatiional model predicts phenotype from genotype, Cell 150(2), 389-401, 12 Jul 2012. Glejte tudi Cellular complexity »nearly unbelievable«, Focus, Creation 35(1), 11, 2013.

6 Statham, D., The remarkable language of DNA, Creation 36(2), 52-55, 2015; creation.com/dna-remarkable-language.

7 Hoyle, F., ‘The big bang in astronomy’, New Scientist 92(1280), 527, 1981, cit. v Batten, D., Cheating with chance, Creation 17(2), 14-15; creation.com/cheating-with-chance.

 

ALI ROBOTOM PRIPADAJO PRAVICE?

Nekateri so mnenja, da robotom pripadajo pravice. Da, resno. Mislijo, da bi bilo treba prihajajočo generacijo inteligentnih naprav, ki bo opravljala hišna opravila, skrbela za vrt in vljudno stregla vsaki vaši želji obravnavati s primernim spoštovanjem.

Maja 2016 je Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve izdal osnutek poročila, v katerem podaja predloge glede zakonov, povezanih z »inteligentnimi napravami«.[1] V tem sprejemajo možnost, da bodo človeške naprave nekoč postale samo-zavedajoče. Temu primerno pozivajo k »novim pravilom, ki se osredotočajo na to, kako se napravo lahko – deloma ali v celoti – smatra kot odgovorno za svoje ravnanje ali opustitev ravnanja« in razglabljajo, ali naj bi bolj sofisticirani roboti imeli »status elektronskih oseb s posebnimi pravicami in dolžnostmi«.

Taka premišljevanja niso novost. Že leta 1964 je profesor Hilary Putnam napisal članek, v katerem je resno obravnaval vprašanje, ali bi roboti morali imeti državljanske pravice. Zaključil je tako: »Da bi se lahko odločili, se mi zdi primerneje, da koncept razširimo na to, da se roboti zavedajo – kajti ‘diskriminacija’ na osnovi ‘mehkosti’ ali ‘trdote’ telesnih delov sintetičnega ‘organizma’ se zdi tako nesmiselna kot diskriminatorno obravnavanje ljudi na osnovi barve kože.«[2]

Dr. Richard Laing z univerze Michigan, znanstvenik s področja računalništva, pravi, da bi inteligentne naprave nekoč lahko izkazovale altruizem in sorodstvo. Zapisal je: »Če bodo naše naprave dosegle to stopnjo vedenjske izpopolnjenosti, morda končno ne bo narobe vprašati, ali niso postale tako zelo podobne nam, da nimamo več pravice, da bi jim ukazovali v našo korist, in tako bi jim morali tiho priznati pravno enakovrednost.«[3]

Ryan Calo, izredni profesor prava na University of Washington, je opozoril, da bomo v prihodnje morda potrebovali zakone, ki bodo obravnavali izziv robotov, zahtevajočih volilno pravico.[4]

Take izjave se mnogim zdijo popolnoma absurdne, toda na nek način so logične, če upoštevamo, v kakšnem sistemu verovanj deluje današnja znanost. Profesor Richard Dawkins pravi, da so ljudje preprosto »naprave za preživetje – robotski prenosniki, slepo sprogramirani da ohranijo sebične molekule, znane kot geni.«[5] Podobno je dejal profesor Anthony Cashmore: »V resnici nimamo svobodne volje nič več kot muha ali bakterija, dejansko nimamo svobodne volje nič več kot posoda sladkorja.«[6] Če obstajata samo materija in energija in smo zgolj evolucijsko razviti mikrobi, potem nismo drugačni od dovršenih naprav. Če ljudje imajo ‘pravice’, zakaj jih ne bi imeli tudi roboti?

Če se držimo biblijskega svetovnega nazora, lahko na taka vprašanja odgovorimo razumno. Poročilo o stvarjenju, zapisano v Genezi, jasno pravi, da smo ljudje že v samih temeljih drugačni od vseh ostalih ustvarjenih bitij in od vsega, kar lahko naredimo. Potem ko je Bog ustvaril živali, je ustvaril še človeka, ki je bil sprva brez življenja, nato pa mu je Bog dal drugačno vrsto življenja: »GOSPOD Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka,v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša.« (Geneza 2,7) Ljudje nosimo podobo Boga (Geneza 1,27) in imamo fizično ter duhovno naravo. Zato imamo, za razliko od vsega ostalega stvarjenja (če izvzamemo angele), samo mi pravice in odgovornosti. Samo mi lahko delamo izbire, za katere bomo nekega dne klicani na odgovornost.

Vir: Statham, D., Should robots have rights?, CMI Extra (priloga revije Creation), junij 2017

[1] Delvaux, M., Draft report with recommendations to the Commission on Civil Law Rules on Robotics, 2015/2103 (INL), European Parliament Committee on Legal Afairs, 31 May 2016; europarl.europa.eu

[2] Putnam, H.W., Robots: Machines or artificially created life?, J. Philosophy 61(21): 668-691, 1964

[3] Laing, R., cit. po Freitas, R.A.Jr., The legal rights of robots, Student Lawyer 13:54-56, January 1985

[4] Millner, J., Should robots have human rights? Act now to regulate killer machines before they multiply and demand the right to vote, warns legal expert, MailOnline, 20 July 2015; dailymail.co.uk

[5] Dawkins, R., The Selfish Gene, str. 5, 1989

[6] Cashmore, A., The Lucretian swerve: The biological basis of human behavior and the criminal justice system, Proceedings of the National Academy of Sciences 107(10): 4499-4504, 2010; pnas.org/content/107/10/4499.full.pdf html