NIHILIZEM IN EVOLUCIJA

Prevod iz Carter, R. (ured.), 2014. Evolution’s Achilles’ Heels, Creation Book Publishers

Evolucionistične ideje o izvoru, da smo tu le za to, da širimo svojo DNK, so neomahljivo vodile do dobesedno depresivnega nihilizma. Kot je dejal Richard Dawkins:

Vesolje, ki ga opazujemo, … nima načrta, ne namena, ne zlega, ne dobrega, ničesar razen slepe, neusmiljene brezbrižnosti. … DNK ne ve, niti ji ni mar. DNK samo je. In mi plešemo na njeno glasbo.[1]

Evolucionistična psihologinja dr. Susan Blackmore potrjuje:

Na koncu nič ni pomembno. … Če zares premišljujete o evoluciji in o tem, zakaj smo človeška bitja tu, morate priti do zaključka, da smo tu absolutno brez kakršnegakoli razloga.[2]

Toda evolucionisti ne ravnajo skladno s svojim nihilističnim sistemom verovanj. Če je evolucija resnična, ni prav nobenega razloga, da bi bilo komu to mar – in vendar so vodilni evolucionisti, kot sta Dawkins in Blackmorova, strastni v svojem entuziazmu za evolucijo. Kaj se dogaja? Enako lahko rečemo za druge sodobne teme. Na primer, kaj je s trenutnim vikom in krikom mnogih evolucionistov glede ‘klimatskih sprememb’? Če je evolucija resnična, zakaj bi se človek razburjal? Pa kaj! Če je človek posledica evolucije, podivjana narava nima nobenega inherentnega pomena! ”No, kaj pa možnost, da izumremo?” pravijo. Toda kaj potem! Če je evolucija resnična, je izumrtje ljudi in drugih vrst zgolj primer za stvari, ki ‘se zgodijo’. In kaj vsa zaskrbljenost za znanstveno izobrazbo? Pa kaj! Edino ‘pravilo’ je, da imate več otrok kot človek poleg vas. Če vam to uspe, zmagate! In če obstajajo zmagovalci, potem morajo v evolucijskem kontekstu obstajati tudi poraženci. Ni čudno, da je evolucionistični nihilistični nauk pripeljal do tega, da je samomor med mladimi glavni vzrok smrti v nekaterih zahodnih državah.

Če si le malo preurejena umazanija iz nekega prvobitnega jezerca in vsakdanjik postane težaven, se odločitev, da končaš svoje življenje, morda zdi razumna, kot je premišljeval neki mladenič na avstralskem radiu:

”Mislim, da nekateri ljudje nimajo sposobnosti, da so kos razmeram, in mogoče to lahko zveni malo ekstremno, toda to bi lahko bila darvinistična teorija, Darwinova teorija o preživetju najsposobnejših. Mogoče za nekatere med nami ni mišljeno, da bi preživeli, mogoče je za nekatere med nami mišljeno, da se ubijemo. … Na svetu, kakršen je, je preveč ljudi. Morda gre za preživetje najsposobnejših, morda je nekaterim med nami namenjeno, da preprosto odnehamo, in mogoče bi to pomagalo vrsti.” [3]

Na drugem koncu lestvice množični morilec Jeffrey Dahmer pojasnjuje korenine svojega okvira premišljevanja v času, ko je ubil svoje žrtve:

”Če oseba misli, da ni Boga, kateremu je odgovoren, potem – potem kakšen je smisel poizkušati spremeniti svoje vedenje, da bi ga ohranil znotraj sprejemljivega? Tako sem premišljeval. Vedno sem verjel, da je teorija evolucije resnična, da smo vsi prišli iz blata. Ko umremo, veste, je to tisto, ničesar ni.”[4]

Ko se soočijo s sadovi evolucionističnega nihilizma, se mnogo ljudi razumljivo umakne, kot je dejal evolucionist Jaron Lanier v pogovoru z Richardom Dawkinsom:

”Obstaja velika skupina ljudi, ki jim je preprosto nelagodno sprejeti evolucijo, ker vodi v to, kar dojemajo kot moralni vakuum, v katerem njihovi najboljši vzgibi nimajo nobene osnove v naravi.” Toda Dawkins je Lanierju takoj odgovoril: ”Vse, kar lahko rečem, je, da je to pač smola. Moramo se soočiti z resnico.”[5]

‘Resnica’, glede katere je Dawkins tako zagret, je ateistično religiozno verovanje, ki zavrača vsako omembo nadnaravnega – materija in energija je vse, kar obstaja. Poudarjeno zanika tudi Resnico Boga v Bibliji in svoje privržence nagovarja, naj iščejo neke vrste smisla in namena v slepih, uničujočih, krutih silah narave. Zares je žalostno, da toliko mladih učencev bere Dawkinsove knjige, kakor da bi bile besede modreca 21. stoletja.

[1] Dawkins, R., River out of Eden, Weidenfeld & Nicholson, London, str. 133, 1995.

[2] Blackmore, S., The world according to … Dr Susan Blackmore, The Independent (UK), 21 January 2004.

[3] Black dog days – The experience and treatment of depression, Life Matters with Norman Swan, ABC (Australia) radio, 4 May 2000; www.abc.net.au.

[4] Jeffrey Dahmer, in an interview with Stone Phillips, Dateline NBC, 29 Nov 1994.

[5] Evolution: The dissent of Darwin, Psychology Today 30(1):62, Jan–Feb 1997.