KAJ JE POVZROČILO LEDENO DOBO?

Posvetni znanstveniki so izzvali kreacionistične znanstvenike, naj pojasnijo ledeno dobo. Trdijo tudi, da je bilo ledenih dob več, mogoče do skupno 50, v intervalih po 100.000 ali 40.000 let preko preteklih 2,6 milijona let.

Najprej poglejmo, ali je kdaj bila ledena doba. Odgovor je preprost, saj v srednjih in velikih zemljepisnih širinah obstaja na stotine površinskih značilnosti, ki so podobne tistim blizu obstoječim ledenikom. Vključujejo čelne (terminalne) in stranske (lateralne) morene (tj. ledeniška groblja, grebeni kamnitih okruškov), opraskane balvane in opraskana kamnita tla. Ledeniških moren ne more oblikovati tekoča voda.

Značilnosti ledene dobe so prisotne na preko 30% zemeljske kopne mase, kar nakazuje preteklo pokritost s plastmi ledu ali ledeniki. Danes je zaledenelih le 10%, večinoma Antarktika in Grenlandija. Kot bo pokazano v nadaljevanju, je bila ledena doba samo ena in opazovanja kažejo, da je bila nedavna. Morene z ostro krono in opraskana kamnita tla so kazalci nedavne aktivnosti, kajti v nasprotnem bi bile zaradi vremenskih vplivov morene zaobljene, praske pa zabrisane.

Ledena doba je izziv posvetni znanosti

Pogosto izziv kreacionističnim znanstvenikom pomeni tudi izziv posvetnim znanstvenikom. Glede ledene dobe knjige in profesorji včasih zmotno trdijo, da ledena doba lahko nastane enostavno: ”Potrebna je sorazmerno majhna sprememba, da nas bo vrgla nazaj v situacijo, ko se bo led spet lahko začel nabirati na hribih in bomo na hitri spirali navzdol.” (Smith A. The Ice Age in the Lake District, 2008, cit. po Oard, 2014). Toda ko proučimo, kaj je potrebno za ledeno dobo, vidimo drugačno sliko. Trenutno so na območjih, ki so bila nekoč poledenela, zime dovolj mrzle, toda še zdaleč nimajo dovolj snežnih padavin. Da bi se led obdržal, bi morale pomladi, poletja in jeseni postati izrazito hladnejše od sedanjih. Predvsem pa je problematično to, da bi te nenavadne razmere morale trajati stotine let.

Slika postane jasnejša, ko izračunamo, kolikšna ohladitev pomladi in poletja bi bila potrebna. Povprečne temperature bi morale pasti pod ledišče, da bi snežna odeja ostala do konca poletja. Glavni vzrok za taljenje ledu so sončni žarki in ti so celo učinkovitejši kakor višje temperature. V srednjih in visokih zemljepisnih širinah je poletno sončno sevanje intenzivno. Če za primer uporabimo neto taljenje snega in ledu na nizkih nadmorskih višinah Antarktike, mora povprečna temperatura pasti do približno -7 °C, da bi zimski in spomladanski sneg zdržal preko poletja do pozne jeseni. To pomeni ohladitev za približno 19 °C za visoke zemljepisne širine Skandinavije in Kanade ter približno 28 °C za srednje zemljepisne širine, kot so severne ZDA in vzdolž južnega roba ledenega pokrova, ki se je oblikoval v Evropi in Aziji.

Posvetni znanstveniki predlagajo, da bi tolikšno ohladitev lahko povzročili sedanji procesi ali manjše spremembe v geometriji zemljine orbite, toda vse to ima premajhen učinek. Tudi če bi na tak način lahko bile proizvedene nižje temperature, bi zrak potem postal približno 60 % bolj suh, kar bi zanesljivo oviralo nastanek snega. Skratka, obstaja velik problem, kako pojasniti ogromno količino snega, potrebnega za ledeno dobo. In da se zadeva še zaplete: četudi bi po naključju taka podnebna sprememba trajala eno leto, to ne bi izpolnilo pogoja, da bi morale podnebne spremembe trajati stotine let.

Zaradi tega je ledena doba velik izziv za posvetne znanstvenike. O njenem nastanku obstaja preko 60 idej (teorij), in zato je David Alt, profesor geologije na University of Montana, dejal: ”Čeprav je teorij na pretek, nihče ne ve, kaj povzroča ledene dobe.” (Alt, D. Glacial Lake Missoula and Its Humungous Floods, 2001, cit. po Oard, 2014)

Je ledeno dobo možno pojasniti znotraj biblijskega življenjskega nazora?

Posvetni znanstveniki v resnici ne morejo pojasniti nastanka ledene dobe, toda ali to zmorejo kreacionistični znanstveniki? Da, toda najprej jo je treba umestiti v biblijsko zgodovino zemlje. Ledeniške značilnosti ležijo na vrhu sedimentnih kamnin. To je dober kazalec, da je ledena doba nastopila po potopu.

Po potopu so bile razmere zelo posebne. Potop je bil globalna katastrofa, ki je vključevala izrazito vulkansko dejavnost. Po potopu so bili številni drobni vulkanski delci ujeti visoko v atmosferi. Ti delci so odbijali sončno svetlobo nazaj v vesolje in tako ohladili Zemljo. Toda v nekaj letih so se vulkanski delci usedli. Na podlagi fizikalnih dokazov je dobro sprejeto, da je bilo med ledeno dobo veliko več vulkanskih izbruhov, kakor jih imamo danes. Ti izbruhi so v zgornjo atmosfero konstantno dovajali zaloge drobnih delcev in verjetno poskrbeli za več stoletij ohladitve. Na ta način je pogoj hladnejšega poletja (za nastanek ledene dobe) izpolnjen. Kako pa je z drugim pogojem; od kod pride vlaga za potrebno sneženje?

Zaradi vulkanske dejavnosti (vroča lava) so bile vode potopa segrete, in vročo vodo so prispevali ”studenci velikih globin”. Potop je bil dinamičen pojav in po potopu so bili oceani večinoma topli – od pola do pola in od gladine do dna. Kot posledica tedaj ni bilo morskega ledu na nobenem izmed oceanov. Vroča voda izhlapeva hitreje kakor hladnejša; toplejša ko je, hitreje izhlapeva. Z oceani srednjih in velikih zemljepisnih širin mnogo toplejšimi od današnjih je bilo izhlapevanje veliko večje. Ko je vlaga naletela na hladnejše kontinente, so se sprožile velikanske nevihte. Ta sneg se je odložil vzdolž poti nevihte in v smeri proti polu. Sčasoma se je zaradi poletnega taljenja in nato ponovnega zmrzovanja spremenil v led.

Kako dolgo?

Tudi tretji kriterij, čas, je bil na ta način izpolnjen, saj je izhlapevanje sčasoma ohladilo oceane. Sčasoma se je polegla tudi vulkanska dejavnost. Hladnejši oceani so proizvedli manj vlage in manj snega, tako da se je ledena doba postopoma končala. Manjša vulkanska aktivnost je omogočila več sončnih žarkov, ki so stalili ledene pokrove.

Račun hitrosti ohlajanja oceana po potopu lahko da grobo oceno o dolžini ledene dobe. Na osnovi hlajenja oceanov je ledena doba lahko dosegla ledeniški maksimum v približno 500 letih. Imel je povprečno globino 700 m na severi polobli in približno 1200 m na Antarktiki, kjer se je zbrala večina ledu južne poloble. Z uporabo enačbe taljenja lahko izračunamo čas taljenja ledenega pokrova. Sprva se je led talil počasi, nato pa hitreje s pojavom velikih jezer na robovih ledu. Nekatera od teh jezer so se predrla in povzročila orjaške poplave, npr. poplava jezera Missoula na severozahodu ZDA. Potrebno je bilo le okoli 70 let, da se je ledeni pokrov stalil vzdolž robov, in okoli 200 let, da se je stalil še v notranjosti Kanade in Skandinavije. Torej je ledena doba skupno trajala približno 700 let – ne pa sto tisoče let.

Koliko ledenih dob?

Posvetna ideja o številnih ledenih dobah izhaja iz prepričanja, da se je Zemljina orbita rahlo spremenila v milijonih letih in da je ta sprememba ciklična ter da so ti cikli povzročili več ledenih dob. Da bi podprli to idejo, znanstveniki vzorčijo oceansko dno, tako da cev odvržejo v sedimente na dnu, nato pa analizirajo nekaj spremenljivk v cevnem vzorcu sedimentov. Vrednosti teh spremenljivk opletajo gor in dol okoli povprečja. Ker je teh odstopanj od povprečja na ducate, posvetni znanstveniki enostavno predpostavljajo, da vsaka taka vijuga predstavlja ledeno dobo.

Na kopnem ima večina območij dokaze, ki so skladni z eno samo ledeno dobo. Na robovih ledenih pokrovov so ledeniški ostanki lahko zapleteni in prav tam skušajo uveljaviti trditve o številnih ledenih dobah. Toda dobro znano je, da rob ledenega pokrova napreduje, se umika in nato spet hitro napreduje, kar ustvarja komplicirane ledeniške sedimente. Pet posvetnih znanstvenikov je priznalo, da so številne ledene dobe v resnici le predpostavka (Young in sod. A single, late Wisconsin, Laurentide glaciation, Edmonton area and southwestern Alberta, 1994, cit. po Oard, 2014). Ti znanstveniki so zaključili, da je bila v Alberti v Kanadi le ena ledena doba namesto treh ali štirih.

Vir: Oard, M. J., 2014. What caused the ice age? Creation 36(3), 53 – 55

Začetek in konec ledene dobe

Obstajajo dokazi, da je po potopu daljše obdobje sneg in led prekrival velik del Kanade, severa ZDA, severozahodne Evrazije, Grenlandijo in Antarktiko. Evolucionisti pravijo, da je bilo več ledenih dob, verjetneje pa je, da je šlo za več ciklov napredovanja oz. umikanja ene same ledene dobe.

Za nastanek ledene dobe je bilo nedvomno potrebno hladnejše podnebje. Toda globalna ohladitev sama po sebi ne bi zadoščala, saj bi povzročila manjšo evaporacijo in torej manj snega. Kako je mogoče imeti hladno podnebje in obilno izhlapevanje?

Michael Oard, meteorolog in kreacionist, predlaga naslednji odgovor: Ledena doba je bila posledica globalnega potopa. Ko so bruhali ”vsi studenci velikih globin” (Gen 7,11), je v tedanje oceane priteklo veliko vroče vode in lave. Zaradi tega so se oceani segreli, kar je povzročilo povečanje izhlapevanja; hkrati pa je bilo po potopu v ozračju veliko vulkanskega pepela, kar je blokiralo sončno svetlobo in ohladilo kopno. Obilno izhlapevanje in ohlajeno kopno je povzročilo povečanje sneženja nad kontinenti in sneg se je kopičil, saj je padal hitreje, kakor se je talil.

Kopičenje ledu je verjetno trajalo nekaj stoletij. Sčasoma so se morja ohladila, izhlapevanje je pojenjalo in sneženje nad kontinenti se je zmanjšalo. Vulkanski pepel se je polegel in sončna svetloba je spet prodrla skozi. Ledene površine so se začele taliti, ponekod dovolj hitro, da so nastopile poplave.

Vir: http://creation.com/mammoth-riddle-of-the-ice-age#f14 (Pridobljeno 7.4.2014)

Mamuti v ledu?

Mamuti so bili najdeni v zmrznjenih plasteh Aljaske in Sibirije, blizu površine, v srednjih in velikih zemljepisnih širinah, večinoma v rečnih dolinah. Navkljub mitom večina najdenih mamutov ni bila obdana z velikimi kvadri ledu.

mamut, ledena doba

Slika: Mamut. Vir: http://creation.com/mammoth-riddle-of-the-ice-age (Pridobljeno 24.9.2015)

Na predelih, ki jih je ledena doba najbolj prizadela, je naravna selekcija izločila bitja brez genov za preživetje v mrazu. Selekcija je bila na strani bitij z obstoječimi geni za dolgo dlako za izolacijo, in z geni za majhna ušesa, rep in trup za manjše toplotne izgube. To ni bila evolucija, ker ni proizvedla nobene nove genetske informacije. Današnji sloni nikdar ne dobijo goste dlake, niti tedaj, ko so več mesecev izpostavljeni nočnim temperaturam pod lediščem, in sicer zato, ker za kaj takega enostavno nimajo ustrezne genetske informacije.

Sloni se lahko množijo dovolj hitro, da se populacija početveri v enem stoletju, torej bi populacija mamutov zlahka presegla milijon v stoletjih ledene dobe. Vendar pa večina mamutov ni pustila nobenih sledi: obstaja manj kakor 50 primerkov trupel dlakavih mamutov in le okoli pol ducata teh je celotnih. Ocenjuje se, da je bilo najdenih okoli 50.000 oklov. Ljudje so mamute lovili in to zabeležili v jamskih slikah. Svoj davek so terjali tudi plenilski sabljasti tigri.

Nekateri trdijo, da so morali dobro ohranjeni mamuti zmrzniti izredno hitro pri temperaturi okoli -97 °C. Toda to ni nujno res. Večina zmrznjenih mamutov kaže znake mrhovinarjev in razpada. Mnoga leta v ledu so meso posušila in nastale so neke vrste mumije. Nekateri zmrznjeni mamuti so v trebuhu imeli delno prebavljeno hrano, toda to ne dokazuje izredno hitrega zmrzovanja pri zelo nizki temperaturi. Mastodont z vsebino trebuha je bil najden na srednjem zahodu ZDA, kjer tla sploh niso bila zmrznjena. Delno prebavljeno hrano lahko razloži že sam prebavni sistem slona.

Evolucionisti menijo, da so mamuti poginili hipno z utopitvijo ali zadušitvijo, ko so jih zasuli blatni tokovi ali zalili vodni tokovi zaradi porušitve nastalih jezov. Oard pravi, da so poplave zaradi taljenja snega ob koncu ledene dobe lahko povzročile tovrstne lokalne katastrofe, in da hiter padec temperature (ne pa tudi nujno hipna zamrznitev) pojasni zmrzovanje. Oard nadalje meni, da so mamute morda ubili in pokopali ogromni peščeni viharji, saj so v plasteh, kjer so mamute odkrili, tudi vetrni nanosi.

Vir: http://creation.com/mammoth-riddle-of-the-ice-age#f14 (Pridobljeno 7.4.2014)

ALI BO NASTOPILA ŠE ENA LEDENA DOBA?

V kombinaciji s temo globalnega segrevanja se občasno pojavlja tudi zaskrbljenost, da se Zemlji obeta ledena doba. V tem prispevku je pokazano, da te skrbi lahko preženemo, saj zanje ni prave osnove.

Danes ledeni pokrovi in ledeniki pokrivajo približno 15 milijonov km2, kar je približno 10 % kopnega. Tako znanstveniki, ki zagovarjajo mlado Zemljo, kakor tudi znanstveniki, ki zagovarjajo staro Zemljo, se strinjajo, da gre za ostanek ledene dobe. Vendar pa se ne strinjajo o tem, koliko ledenih dob je bilo, niti o tem, kaj povzroči, da se ledena doba začne oz. konča.

Tisti, ki verjamejo, da je Zemlja stara milijarde let, trdijo, da je bilo doslej že več ledenih dob in da se je zadnja končala pred približno 10.000 leti.[1] Kot sprožitelje ledenih dob so doslej predlagali padce meteoritov[2], izbruhe super vulkanov[3], spremembe atmosferskega ogljikovega dioksida[4], spremembe sončne aktivnosti[5] in spremembe lunine orbite.[6] Današnji najbolj priljubljeni model temelji na trditvah, da se nagib Zemljine osi rahlo spremeni vsakih 41.000 let in da se eliptična orbita okoli sonca spremeni vsakih 100.000 let, kar povzroči hladnejše podnebje.[7] Predlagajo, da ti mehanizmi povzročajo izrazito zmanjšanje padavin (zmanjšanje količine padavin na polovico današnjih) in znižanje povprečnih svetovnih temperatur za 5 do 10 stopinj glede na današnje.[8]

Velika težava vseh teh idej je, da premalo vplivajo na globalne temperature, da bi sprožile ledeno dobo, zato zagovorniki stare Zemlje nadalje predlagajo mehanizme t.i. »pozitivnega odziva« (ang. »positive feedback«), ki naj bi okrepili spremembe.[9] Ti mehanizmi so neutemeljeni.[10] Še večja težava je, da bi predlagane spremembe lahko povzročile zmrzovanje oceanov, vendar pa zgolj ohlajanje Zemljine temperature ne bi povzročilo kopičenja ledu na celinah. Namesto tega bi prišlo do mrzlih puščav, kakršni sta današnja severna Sibirija in Antarktika.[11] Da bi se začel kopičiti led na celinah, bi bilo potrebno povečati količine snega in ledu, vse teorije zagovornikov stare Zemlje pa pripeljejo le do spremembe temperature. Sprejemljiva razlaga ledene dobe mora podati mehanizem, ki povzroči nižje temperature in povečanje snežnih padavin ter količin ledu.[12] Poleg tega zagovorniki stare Zemlje ne pojasnjujejo, zakaj naj bi se ledena doba sploh končala, tj. zakaj naj bi se sneg in led prenehala kopičiti ter se začela taliti.[13]

Obstajajo modeli, ki temeljijo na biblijski zgodovini in ki za razliko od idej o stari Zemlji predlagajo, da je nastopila le ena ledena doba, da jo je povzročil globalni potop in da je nastopila takoj po potopu (pred približno 4.500 leti). Ta ledena doba naj bi sovpadala s t.i. pleistocensko ledeno dobo, le da je bila dolga okoli 700 let, pleistocenska pa naj bi v časovnem merilu stare Zemlje trajala 1,8 milijona let. Kar se tiče domnevnih starejših ledenih dob (tj. tistih, ki so domnevno nastopile že pred pleistocenom), dokazi kažejo, da so bile drugačne od pleistocenske in da se jih lahko pojasni kot velike podvodne plazove, ki so jih povzročili premiki sedimentov med globalnim potopom.[14]

Zagovorniki mlade zemlje imajo model, ki lahko pojasni tako začetek kakor tudi konec ledene dobe.[15] Katastrofične, tektonske in vulkanske aktivnosti med potopom so segrele oceane (kot dokazujejo vzorci ledu), kar je povzročilo veliko večje izhlapevanje in padavine, zaradi česar se je na celinah nakopičil led. Ta vulkanizem je izbruhal velike količine drobnega vulkanskega prahu in aerosolov visoko v ozračje, kar je povzročilo, da se je večji delež sončne svetlobe odbil v vesolje, zaradi česar so bile celine poleti hladnejše kot danes. To je povzročilo, da se sneg in led, ki sta celine prekrila pozimi, poleti nista povsem stalila, tako da sta se kopičila iz leta v leto. Ocenjujejo, da se je led po potopu kopičil približno 500 let. Ko so se oceani ohladili (kar je pomenilo manj izhlapevanja) in se je vulkanski prah polegel, so ledeni pokrovi potrebovali približno 200 let, da so se umaknili tja, kjer so danes. Torej je globalni potop povzročil potrebne pogoje za začetek in konec ledene dobe, slednjemu pa so sledile tipične temperaturne fluktuacije, kakršne doživljamo danes.[16]

Ne glede na najrazličnejša mnenja v medijih lahko zanesljivo napovemo, da svet ne bo več doživel ledene dobe. Lahko bi prišlo do obdobja nižjih temperatur, na primer zaradi zmanjšanja sončeve aktivnosti, vendar to še ne pomeni, da bodo celine prekrite z obsežnimi ledeniki. Za ledeno dobo je potreben potop, Stvarnik pa je obljubil, da potopa ne bo več (Geneza 9,11).

Vir: Guitard, C., 2017. Will there be another ice age? Creation 39(1), 50-52.

[1] Marshall, M., The history of ice on Earth; newscientist.com, 24.5.2010.

[2] Jones, N., Evidence found for planet-cooling asteroid; nature.com, 2.9.2013.

[3] Ambrose, S. H., Late Pleistocene human population bottlenecks, volcanic winter, and differentiation of modern humans, Journal of Human Evolution 34(6):623-651, 1998.

[4] Eldredge, S. in Biek, B., Ice ages – what are they and what causes them? Survey Notes 42(3), september 2010; geology.utah.gov

[5] Welsh, J., Global warming or little ice age: Which will it be? livescience.com, 21.6.2011.

[6] Schirber, M., Ice ages blamed on tilted Earth; livescience.com; 30.3.2005.

[7] Abe-Ouchi in sod., Insolation-driven 100,000-year glacial cycles and hysteresis of ice-sheet volume, Nature 500(7461):190-193, 8.8.2013.

[8] Zimmermann, K. A., Pleistocene epoch: Facts about the last ice age; livescience.com, 9.10.2013.

[9] University of Exeter, Direct evidence for a positive feedback in climate change: Global warming itself will likely accelerate warming; sciencedaily.com, 30.3.2015.

[10] Oard, M. J., Wild ice-core interpretations by uniformitarian scientists, J. Creation 16(1):45-47, 2002; Sibley, A., Likely causes of the Ice Age, J. Creation 18(2):83-90, 2004.

[11] Walker, T., The Geologic Record; v Evolution’s Achilles’ Heels, Carter, R. (ured.), Creation Book Publishers, Powder Springs, GA, str. 188, 2014.

[12] Da je potrebna »zapletena dinamična interakcija« med nekaj klimatskimi in geografskimi parametri, je poudaril tudi zagovornik stare Zemlje, Maasch, K. A., v prispevku What triggers ice ages? pbs.org, 1.1.1997.

[13] Biello, D., What thawed the last ice age? scientificamerican.com, 4.4.2012.

[14] Oard, M. J., Ancient Ice Age or Gigantic Submarine Landslides? Creation Research Society Books, Chino Valley, AZ, 1997; Molén, M., Diamictites: ice-ages or gravity flows? v Walsh, R. E. in Brooks, C. L. (ured.), Proceedings of the Second International Conference on Creationism, Creation Science Fellowship, Pittsburgh, PA, str. 177-190, 1990.

[15] Oard, M. J., An Ice Age Caused by the Genesis Flood, Technical Monograph, ICR, El Cajon, CA, str. 135-149, 1990; Snelling, A. A., Earth’s Catastrophic Past: Geology, Creation, & the Flood [Volume 2], ICR, Dallas, TX, 773-778, 2009.

[16] Gallop, R. G., Evolution: The Greatest Deception in Modern History, Red Butte Press, Jacksonville, FL, str. 72, 2011.