DINOZAVRI – Vznemirljiva odkritja

Mnogo fosilov dinozavrov vsebuje pravo kost, kar pomeni, da še niso popolnoma mineralizirali, tj. niso še ”kamniti”. Znotraj teh kosti dinozavrov (tudi tako znanih, kot je bil T. rex) so v zadnjih dvajsetih letih našli presenetljive stvari, ki jih tam ne bi smelo biti, če bi bili fosili res stari milijone let:

– 1993: krvne celice

– 1997: hemoglobin in prepoznavne rdeče krvne celice

– 2003: dokaz o proteinu osteokalcinu

– 2005: prožne vezi in žile

– 2007: kolagen (pomemben protein v kosti)

– 2009: proteina elastin in laminin

– 2012: kostne celice (osteociti), proteina aktin in tubulin; DNK (!) in radioaktivni ogljik (C-14).

Video o odkritju rdečih krvnih celic v kosteh T. rexa.

Zakaj je to težava?

Kako naj bi bile te kosti dinozavrov stare 65 milijonov let? Kako naj bi še vedno vsebovale tako občutljive snovi, če pa je od izumrtja dinozavrov domnevno minilo milijone let? Dr. Mary Schweizer, ena od raziskovalk, povezanih z odkritji, je dejala: ”Če vzorec krvi pustite ležati na polici, po kakšnem tednu nimate več ničesar prepoznavnega. Zakaj je torej karkoli ostalo v dinozavrih?” (Yeoman, 2006, cit. po Catchpoole, 2014, str. 12) Nobenega od odkritih proteinov in še zlasti DNK ne bi smelo biti, če bi bili fosili res tako stari, kakor trdijo evolucionisti. Nadalje, ogljik-14 razpade tako hitro, da ga po 100.000 letih ni več mogoče odkriti oz. izmeriti!

dinozavri, ohranjeno tkivo

Slika: Dinozavrova kost; celice in tkivo so dobro vidni. Avtor: dr. Mary Schweitzer.

Vir: http://creation.com/dinosaur-soft-tissue-and-protein-even-more-confirmation (Pridobljeno 18.8.2015)

Razlaga odkritij

Dinozavri so poginili v katastrofi pred nekaj tisoč leti, morda celo bolj nedavno. Toda evolucijska paradigma dolgih obdobij je v znanstveni skupnosti tako vkopana, da takšna razlaga enostavno ne more biti sprejeta. To potrjujejo tudi težave, ki jih je imela Schweizerjeva, ko je skušala objaviti svoje rezultate (kljub temu, da ni kreacionistka). Tako je zapisala: ”Eden izmed pregledovalcev članka mi je povedal, da mu ni mar, kaj pravijo podatki, ker ve, da moja odkritja niso mogoča. Odpisala sem mu in dejala: Dobro, kateri podatki bi vas prepričali? In dejal je: Nobeni.”

Evolucionisti skušajo ta ”problematična” odkritja pojasniti z razlago, da so bili vzorci kontaminirani. Schweitzerjeva, ki se oklepa paradigme dolgih obdobij, je predlagala, da dolgoživost materiala lahko pripišemo temu, da železo v hemoglobinu lahko služi kot konservirno sredstvo. Toda hemoglobin v eksperimentu je bil visoko koncentriran (zelo umeten) in ne more pojasniti celotnega razpona ohranjenih značilnosti. To je zgolj ”oklepanje zadnjih bilk”.

Evolucionisti se pri odvračanju pozornosti poslužujejo tudi cenzure neprikladnih rezultatov.

Vir:

Catchpoole, D. 2014. Double-decade of dinosaur disquiet. Creation 36(1), 12 – 14

Batten, D. in sod. 2014. The Creation Answers Book – 6th Edition, str. 250-251

 

FOSILI DINOZAVROV

Biblija govori o kataklizmi globalnega potopa pred približno 4.500 leti – njegov obseg je bil tolikšen, da so Noe in njegova družina ter živalski ”tovor” ostali v barki več kakor eno leto. Številne plasti sedimentov, ki jih je odložila voda, in ki so zdaj strjeni v kamnine, po vsem svetu dajejo močan dokaz o silah, ki so med tem potopom preoblikovale geografijo. Te plasti sedimentnih kamnin vsebujejo milijarde fosilov, med katerimi so številni tako dobro ohranjeni, da so ta bitja morala biti pokopana hitro pod veliko količino sedimentov – niti mrhovinarji niti razkroj s kisikom niso pustili svojih sledi.

Med temi milijardami fosilov so raziskovalci odkrili in dokumentirali številne fosile dinozavrov.[1] (Občasno je slišati trditve, da dinozavri niso obstajali – toda take trditve so ob razpoložljivih fosilnih dokazih popolnoma nevzdržne.) Fosili ”pokopališč” dinozavrov so bili najdeni po vsem svetu.

Eno takih ”velikih fosilnih pokopališč”[2] v Patagoniji v Južni Ameriki je dalo zelo veliko fosilov dinozavrov. Nekateri fosili so od zares zelo velikih bitij, tako kot T. rexu podoben Giganotosaurus (grško gigas = velikanski in notos = jug), ki je bil dolg do 14 m. Tam so našli tudi številne majhne dinozavre. Toda naj so veliki ali majhni, odlična ohranjenost teh fosilov se ujema s tem, da so živali poginile in bile prekrite med Noetovim potopom. Na primer skupaj pokopano so našli ”družino” šestih fosiliziranih dinozavrov – enega odraslega, dva manjša odrasla, dva mladostnika in ”dojenčka” – brez dokazov, da so bili napadeni ali da so se jih lotili mrhovinarji.[3] Sekularni paleontologi so teoretizirali, da je ta skupina dinozavrov torej ”morda poginila v poplavi”.[4]

Paleontologi o najdbah fosilov dinozavrov vedno znova govorijo, da so nastali ”na dnu starodavnega jezera ali morja” ali ”na starem rečnem dnu”. Ko so v eni sami usedlini Patagonije našli sedem fosiliziranih dinozavrov, pripadajočih isti vrsti Mapusaurus roseae, ”niso kazali znakov bolezni, torej so bile živali očitno žrtve nekega katastrofičnega dogodka.”[5],[6] Zares je moralo iti za katastrofični dogodek, če je nenadoma pokopal skupino tako velikih pošasti, dolgih do 12,5 m.

Podobne najdbe fosilov po vsem svetu se ujemajo z globalnim katastrofalnim potopom, ki ga opisuje Biblija (Geneza 6 do 9, 1 Peter 3,20), toda sekularni paleontologi tega očitno ne morejo videti (2 Peter 3,5-6), čeprav se s temi dokazi srečujejo pri svojem vsakodnevnem delu. Ena takih oseb je paleontolog Jack Horner z Montana State University. Zelo dobro ve za fosilna ”pokopališča” dinozavrov – na odpravi v mongolijsko puščavo Gobi je s svojo ekipo postavil ”rekord” glede najdb dinozavrov – 67 okostij v enem tednu![7] Odprava na isto območje je leto pred tem našla 30 okostij.

In dokaz za hiter pokop je pogosto tak, da se ne da narobe razumeti. Na primer: odtisi nog sauropoda[8] iz Oxforshira, ki za ohranitev terjajo hiter pokop; v kitajski provinci Jiangxi so našli fosil samice dinozavra oviraptorja z jajcema, vidnima v trebušni votlini – tj. poginila je tik preden bi izlegla jajca[9] in je torej morala biti pokopana hitro, preden so jajca lahko razpadla.

[1] V popularni kulturi se izumrle leteče plazilce, kakršni so bili pterozavri, in vodne (plavajoče) plazilce, kakršni so bili pleziozavri, pogosto imenuje za dinozavre. Toda kljub nekaterim variacijam formalne definicije ”dinozavra” znanstveniki v splošnem izločajo leteče in plavajoče plazilce. Tako so ”pravi dinozavri” tisti, ki so ”pretežno kopenski”. Gre za plazilce s stebrastimi nogami pod trupom, ne pa za take z na ven obrnjenimi nogami, kakršne ima krokodil ali kuščar.

[2] Owen, J., za National Geographic News, 2006, Meat-eating dinosaur was bigger than T.rex, news.nationalgeographic.com/news/2006/04/0417_060417_large_dino.html

[3] Anon., Flood link to fossilized dino family, Creation 22(4):7, 2000; creation.com/focus-224

[4] Niiler, E., A New Rex, Scientific American 282(5):30, 2000

[5] Owen, 2006.

[6] Coria, R., Currie, P., A new carcharodontosaurid (Dinosauria, Theropoda) from the Upper Cretaceous of Argentina, Geodiversitas 28(1):71-118, 2006

[7] Boswell, E., MSU, Mongolian paleontologists find 67 dinosaurs in one week, Montana State University News, 2006; www.montana.edu/cpa/news/nwview.php?article=4016

[8] Day, J.J. et al., Sauropod trackways, evolution, and behaviour, Science 296(5573):1659, 2002

[9] Sato, T. et al. A pair of shelled eggs inside a female dinosaur, Science 308(5720):375, 2005

Vir: Batten,D., Catchpoole, D., Sarfati, J., Wieland, C. 2014. The Creation Answers Book – 6th Edition, Creation Book Publishers, Powder Springs, Georgia, USA: str. 236 – 238

DINOZAVRSKI IZZIVI TEORIJI EVOLUCIJE

V poglavju 15 [knjige The Creation Answers Book, op. prev.] smo videli, kako mnogi fosili ”niso na pravem mestu”, sodeč po interpretaciji fosilnega zapisa z dolgimi obdobji evolucije. Gre za to, da se ne ujemajo z domnevnim progresivnim od-dna-proti-vrhu redom zunanjega izgleda, ki ga pričakujejo evolucionisti.

”Iz zaporedja štrleči” fosili so izziv tudi za teorije evolucije dinozavrov. Na primer:

1) Fosilne ostanke majhnega dinozavra (psittakozaver) so našli v trebuhu fosila sesalca, imenovanega Repenomamus robustus.[1] Ta primerek in še drug nedavno odkrit velik fosil Repenomamusa sta zares presenečenje za evolucioniste, saj evolucionistične domneve pravijo, da so morali biti sesalci, živeči v t.i. ”dobi dinozavrov”, majhni, da so se izogibali velikim plazilcem. Medtem ko je to presenečenje za evolucioniste, to ni noben šok za kreacioniste – plazilci, dinozavri in ljudje so prvotno živeli hkrati.

2) Še ena evolucionistična ideja, da so z dinozavri živeli le drobni, rovkam podobni sesalci, je bila postavljena na glavo, ko so v notranji Mongoliji izkopanemu fosilu bobru podobnega sesalca evolucionisti določili starost 164 milijonov let.[2],[3] Po evolucionističnem premišljevanju je to približno 100 milijonov let prej, preden naj bi dinozavri izumrli.

3) Fosili dinozavrov so pogosto najdeni v kamninskih plasteh, ki vsebujejo malo fosilov rastlin, toda obstajati so morale ogromne količine vegetacije, da so se nahranili veliki rastlinojedi dinozavri, kakršen je bil Brachiosaurus. Toda s kreacionističnega vidika to ni skrivnost. Plasti, ki vsebujejo dinozavre, ne predstavljajo pokopanega ekosistema ali ”dobe” dinozavrov, marveč so plasti z dinozavri preprosto kamnine, ki so se strdile okoli dinozavrov, pokopanih med potopom. Lahko bi pričakovali, da mobilnost dinozavrov, primerjana z rastlinami, pomeni, da niso bili pokopani skupaj – dinozavri so skušali uiti naraščajoči poplavi, rastline pa tega niso mogle.

4) Evolucionistični raziskovalci, ki so odkrili ostanke vsaj petih tipov rastlin v dinozavrskih koprolitih (fosilizirani iztrebki),[4] pravijo ”da je bil to popolni šok”.[5],[6],[7],[8] Šok je bil zato, ker standardna evolucijska linija, osnovana na ”kronologiji” fosilnega zapisa z dolgimi obdobji, pravi, da so se trave razvile pred približno 55 milijoni let, kar pomeni 10 milijonov let po izumrtju dinozavrov, domnevno pred 65 milijoni let. Odkritje, da so dinozavri jedli travo, je evolucioniste spravilo v dramatično ”travnato” uganko s ”časovnim potovanjem”: kako so dinozavri lahko jedli nekaj, kar se domnevno do takrat še ni razvilo?

5) Popularna evolucionistična ideja, da so bili dinozavri predniki ptic, je protislovna, saj so fosili ”pticam podobnih dinozavrov” (domnevni predhodniki ptic) po evolucionističnem datiranju milijone let mlajši od znanega fosila Archaeopteryxa, ki je bil povsem razvit leteči ptič. Celo fosili kljunaste ptice Confuciusornis[9] so starejši od svojih domnevnih prednikov.

6) Izumrtje dinozavrov je za sekularno znanost velika skrivnost. Ni čudno, da je pritegnilo pozornost popularne kulture. Pretresli so različne evolucionistične teorije, ki naj bi pojasnile smrt dinozavrov, npr.: pojavili so se sesalci in pojedli jajca dinozavrov; razvile so se nove narkotične rastline; globalno ohlajanje ali segrevanje. Daleč najbolj priljubljena je ideja, da je bil vsega kriv padec asteroida. Toda ta ideja ima nepremostljive težave. Na primer, (evolucionistični) čas izumrtja se ne ujema z (evolucionističnimi) starostmi kraterjev; [10],[11] znameniti sloj iridija, ki so ga našli v kamninah po vsem svetu – domnevno ključni dokaz trka meteorita – je veliko manj jasno definiran kot so trdili nekoč.[12]

Z biblijske perspektive izumrtje dinozavrov ni ”skrivnost” – sloji sedimentnih kamnin, ki vsebujejo fosile, niso ”zapis” evolucije in izumrtja v časovnem okviru milijonov let, marveč so zapuščina pokopa v globalnem potopu (pred približno 4.500 leti) in njegovih posledic. Vse ustvarjene vrste kopenskih živali (vključno z dinozavri) in ptic so preživele na krovu Noetove barke in kasneje spet poselile zemljo. Od takrat je v prikazu prekletstva stvarstva izumrlo mnogo bitij, ne le dinozavri. Tako kot je bilo s ptico dodo so verjetno nekateri dinozavri poginili zaradi vpliva človeka, npr. ker so bili neposredna grožnja človekovi varnosti ali zaradi izgube habitata (na račun širitve poljedelstva ali mest).

Sodobno vzporednico lahko vidimo v tem, da so tiger, nosorog in slon bodisi izumrli ali so na seznamu ”ogroženih vrst” v številnih delih jugovzhodne Azije zaradi trajajoče razkropitve ljudi po Babilonu. Junaška poročila pogumnih mladeničev, ki so v Indoneziji ubili ”hudobne” tigre in slone, so osupljivo vzporedna več stoletij starim zgodbam o svetem Juriju in zmaju, Beowulfu idr., v katerih so ubijalci zmajev tudi ščitili druge.

Nekateri se bodo morda čudili nad tem, kako naj bi ljudje lahko ubili nekatere izmed večjih dinozavrov brez modernega orožja. Toda ljudje so ubijali kite, ki so bili večji od slehernega dinozavra, z jadrnic, z uporabo skupinskega dela in ročnih harpun. In vse to na kitovem ”domačem terenu”. Da so ujeli ali ubili velike živali, so lovci uporabili reči kot so ogenj, pasti in kurare (tj. zastrupljene puščice).

Pri izumrtju dinozavrov je bilo lahko dejavnik tudi sušenje celin po potopu – vsi kontinenti so nekoč imeli obsežna celinska morja. Videti je, da so dinozavri, podobno kakor povodni konji, naseljevali območja z obiljem vode, in sušenje kopnega je zanje pomenilo krčenje primernih površin. Na preživetje dinozavrov sta vplivala tudi širitev in umik po-potopne ledene dobe.

[1] Weil, A., Living large in the Cretaceous, Nature 433(7022):116-117, 2005

[2] Martin, T., Early Mammalian Evolutionary Experiments, Science 311(5764):1109-1110, 2006

[3] Ji, Q., et al., A Swimming Mammaliaform from the Middle Jurassic and Ecomorphological Diversification of Early Mammals, Science 311(5764):1123-1127, 2006

[4] Dejstvo, da sploh najdemo fosilizirane iztrebke, govori o hitrem pokopu v okolju brez kisika – kajti kako bi se sicer iztrebki tako ohranili?

[5] Prasad, V. et al., Dinosaur Coprolites and the Early Evolution of Grasses and Grazers, Science 310(5751):1177-1180, 2005

[6] Piperno, D., Sues, H.-D., Dinosaurs Dined on Grass, Science 310(5751):1126-1128, 2005

[7] Hecht, J., Dino droppings reveal prehistoric taste for grass, New Scientist 188(2527):7, 2005

[8] Sodeč po raziskovalcih so kroglaste koprolite (fosilizirane iztrebke), ki so povprek merili do 10 cm, naredili titanozavri, najobičajnejši tip dinozavrov, predstavljenih v kamninski plasti, ki vsebuje koprolite. Perkins, S., Ancient Grazers: Find adds grass to dinosaur menu, Science News Online, 2005, sciencenews.org/articles/20051119/fob1.asp

[9] Sarfati, J., New four-winged feathered dinosaur? 2003; creation.com/4wings

[10] The Geological Society of America, Far more than a meteor killed dinos, News Release 06-47, 2006; www.geosociety.org/news/pr/06-47.htm

[11] AFP 2003, Dinos doomed even before impact: scientists; abc.net.au/science/articles/2003/07/15/902500.htm

[12] Mnogi evolucionisti se strinjajo s kreacionisti, da obogatitev z iridijem lahko povzroči silovit vulkanizem. Slednji bi zanesljivo nastopil med letom potopa, v povezavi z bruhanjem ”vrelcev velikih globočin” (Geneza 7,11). Glej Sarfati, J., Did a meteor wipe out the dinosaurs? – What about the iridium layer? 2001; creation.com/iridium

Vir: Batten,D., Catchpoole, D., Sarfati, J., Wieland, C. 2014. The Creation Answers Book – 6th Edition, Creation Book Publishers, Powder Springs, Georgia, USA: str. 236 – 238

ALI SO SE DINOZAVRI RAZVILI V PTICE?

Vir: http://creation.com/dinosaur-bird-evolution (pridobljeno 3. 9. 2015)

Večina evolucionistov verjame, da so se ptice razvile iz dinozavrov. Vendar pa so tudi dobro obveščeni evolucionistični strokovnjaki za ptice, na primer Alan Feduccia, pokojni Larry Martin, Theagarten Lingham – Soliar, John Ruben in Storrs Olson, ki so glede tega vprašanja disidenti. Tako kakor pri številnih zadevah, moramo razlikovati med opazovanji in njihovimi interpretacijami, ter med neposrednimi nauki Biblije in modeli za pojasnilo teh naukov. Biblija ni predmet pogajanj, modele pa moramo jemati z določeno mero rezerve.[1]

archaeopteryx, domnevni vmesni člen

Slika 1: Umetnikova rekonstrukcija možnega videza Archaeopteryxa

Biblijske zadeve

Biblija eksplicitno uči, da je Bog ustvaril ptice (in druga bitja v zraku) in morska bitja peti dan tedna stvarjenja. Kopenske živali in človeka je naredil šesti dan. Ker so bili dinozavri kopenske živali, so imeli drugačen izvor kakor ptice in so dejansko prišli kasneje kakor ptice. Torej Biblija nasprotuje evoluciji dinozavrov v ptice.

Vendar pa Biblija uporablja funkcijske klasifikacije, tj. glede na način premikanja in lokacijo bivanja, ne pa anatomskih klasifikacij. Celo sodobni morski ekologi klasificirajo v vodi živeče organizme na zelo podoben način, tj. glede na njihov način bivanja: plankton (lebdeči), nekton (plavalci) in bentos (živeči ob dnu). Peti dan stvarjenja so bitja v zraku imenovana ‘oph, kar je generična beseda za leteča bitja. To ne vključuje le ptic, marveč tudi netopirje in pterozavre. Perje ni omenjeno. Podobno ni ničesar glede kopenskih bitij, ustvarjenih šestega dne, kar bi govorilo, da ne morejo imeti perja. Torej kreacionisti ne morejo izključiti ”pernatih dinozavrov” zgolj na podlagi Biblije, kar pa ne pomeni, da je veliko kreacionistov in celo evolucionistov prepričanih z najboljšimi kandidati.

Posebne značilnosti ptic

Ker morajo naprave, ki so težje od zraka, premagati težnost, potrebujejo neko navzgor delujočo silo in ta je neposredna posledica posebne oblike njihovih kril. Ptice in zdaj letala imajo posebno oblikovana krila, kar jim omogoča, da se pri gibanju naprej zrak odbija od kril navzdol. To je zaradi tega, ker je krilo med letenjem obrnjeno rahlo navzgor (nagib krila, ang. ”angle of attack”) in ker zrak sledi krivulji na zgornji površini (”Coanda efekt”), kar ga nazadnje usmeri navzdol. Ta navzdol obrnjeni tok zraka proizvede navzgor delujočo silo (dvig) zaradi tretjega zakona gibanja,[2] ki ga je odkril spoštovani kreacionist Sir Isaac Newton: vsaka akcija ima enako nasprotno reakcijo. Ta močan pritisk zraka lahko čutite pod rotorjem helikopterja, ki je v bistvu rotirajoče krilo.

Letala za premikanje naprej potrebujejo motor, pri pticah pa je ta učinek dosežen z mahanjem s krili. Ptice imajo primarna letalna peresa pod takim nagibom, da zrak potiskajo tudi nazaj, tako da se ptica poganja naprej, pač skladno z Newtonovim tretjim zakonom.

Sistem škripcev

Za letenje z mahanjem kril je treba krilo dvigniti, da se pripravi za naslednji zamah. Ptice to dosežejo z zapletenim sistemom škripcev – mišica supracoracoideus povleče svojo tetivo, ki se navije okoli ”škripca”, sestavljenega iz kosti lopatice in ključnice. Tetiva je pritrjena na nadlahtnico oz. kost zgornje roke/krila.

Ptice lahko letijo tudi s pretrgano tetivo, a tedaj je njihov vzlet zelo oviran.[3] Zelo veliko vprašanje je, ali je naravna selekcija usmerjala številne usklajene spremembe, potrebne za oblikovanje tega sistema škripcev. V fosilnem zapisu dejansko ni nobenega dokaza prehodnih sistemov polškripcev, in ali bi bil tak polovičen sistem sploh kakorkoli uporaben?[4] Drugače rečeno, kako bi naravna selekcija lahko ”izbrala” zgodnje stopnje tega sistema, ko pa te napol dokončane stopnje živali ne koristijo, oz. ji zelo verjetno celo škodijo?

Perje

Alan Feduccia z University of North Carolina, svetovna avtoriteta na področju ptic, sicer evolucionist, pravi da ”so peresa skoraj popolna prilagoditev za letenje,”[5] ker so lahka, močna, aerodinamično oblikovana in imajo zapleteno zgradbo zank in kavljev. Zaradi te strukture so vodotesna in že hitro čiščenje s kljunom povrne sploščena peresa v povsem aerodinamično obliko.

Nekateri evolucionisti trdijo, da so se peresa razvila iz luskin, toda luske so gube v koži. V nasprotju s tem so peresa kompleksne strukture s kaveljčki. Poleg tega peresa nastanejo na popolnoma drugačen način, izhajajo iz foliklov znotraj kože, na soroden način kakor lasje. Nazadnje, proteini peres (ϕ – keratini) so biokemijsko različni od proteinov kože in lusk (α – keratini).[6] Nesmiselno je misliti, da bi katerakoli žival naključno naletela na posebno funkcijo, obliko, biokemijo in potek anatomskega razvoja peres, zlasti ker vmesne stopnje prinašajo zelo malo ali pa sploh nobene prednosti za preživetje.

Posebna oblika pljuč za pretok zraka

Pljuča ptic se zelo razlikujejo od pljuč plazilcev. Pljuča plazilcev so kot meh, tj. zrak se vdihne in kri prevzame kisik ter odda ogljikov dioksid. Iztrošen zrak se nato izdihne po isti poti, po kateri je prišel noter. Pljuča sesalcev imajo drugačno notranjo zgradbo, a tudi delujejo kot meh.

Ptice pa imajo zapleten sistem zračnih vrečk, pri čemer se uporabi celo votle kosti. Ta sistem omogoča, da zrak teče v eni smeri skoti posebne cevke v pljučih (tj. parabronhije), kri pa se po žilah pljuč pretaka v nasprotni smeri, da je vnos kisika učinkovit,[7] kar je izredna inženirska rešitev.[8]

Kako bi se pljuča plazilcev, oblikovana kot meh, postopoma razvila v ptičja pljuča? Hipotetične vmesne stopnje ne bi mogle delovati pravilno, kar bi pomenilo, da uboga žival ne bi mogla dihati. Ena izmed prvih stopenj razvoja bi bilo ubogo bitje z diafragmatsko hernijo (luknjo v preponi) in naravna selekcija bi delovala proti temu.[9] Poleg tega zračne vrečke potrebujejo fiksno stegnenico za oporo – pri pticah je stegno znotraj telesa in to, kar je videti kot ”koleno”, je ekvivalentno našemu gležnju. Dinozavri pa so imeli gibljiva stegna, ki niso mogla dajati opore pljučnemu sistemu ptic.[10],[11]

ptičja pljuča

Slika 2: Ptičja pljuča.

Novejše raziskave kažejo, da imajo nekateri plazilci, vključno z iguanami, varani in aligatorji, neke vrste pretoka zraka v eni smeri, vendar pa nimajo ptičjega sistema zračnih vrečk in parabronhijev, temveč so zračne poti oblikovane in nagnjene tako, da ustvarjajo curke, ki delajo enosmerni pretok zraka (glej ref.7); to je domiselno oblikovanje, za katero ljudje morda nikoli ne bi mislili, da je mogoče. (glej ref. 8).

To je naredilo več problemov, kakor pa jih rešuje: Prvič, to pomeni, da energijske potrebe za letenje niso mogle zagotoviti selekcijskega pritiska za enosmerni pretok zraka, saj se očitno pojavlja tudi v težkih bitjih, ki ne letijo. Drugič, enosmerni pretok zraka ni mogel biti selekcijska sila za poganjanje evolucije hernij, zračnih vrečk, parabronhijev in fiksnega stegna, saj lahko obstaja brez teh značilnosti.

Archaeopteryx

Archaeopteryx je v svoji največji velikosti meril le približno toliko kakor krokar, v evolucionističnih trditvah pa ima nesorazmerno velik pomen. Njegove fosile z zanimivo kombinacijo vidnih peres, kril, zob in repa so prvič našli na Bavarskem leta 1861. Ker je bilo to le dve leti po Darwinovi objavi Izvora vrst, so ga hitro pograbili za enega izmed predvidenih vmesnih členov, tj. za vmesni člen med plazilci in ptiči. Vendar pa ni imel vmesnih značilnosti, temveč mnoge povsem ptičje lastnosti:

  • Ptičje stopalo.[12] To pomeni, da je moral imeti krila, ki so bila dovolj dovršena, da so ustvarjala posebno turbulenco (vrtince vzdolž roba), tako kakor pri današnjih pticah, tako da je lahko pristal na veji.[13]
  • Klasična eliptična krila kakor današnje gozdne ptice. (glej ref. 10)
  • Povsem oblikovana letalna peresa (vključno z asimetričnimi deli in ojačitvami kakor pri današnjih pticah). (glej ref. 10)
  • Veliko prsno kost za pritrditev močnih mišic, namenjenih za udarjanje s krili navzdol.
  • Edinstveno oblikovana ptičja pljuča z zračnimi vrečkami, fiksnim stegnom in enosmernim pretokom zraka.[14]

Nazadnje pa še to: čeprav je Archaeopteryx lahko letel in kljub temu da je imel nekaj značilnosti plazilcev, ki niso ptičje (npr. dolg koščen rep), je za evolucioniste neprikladen. Našli so namreč preveč drugih ptic in pticam podobnih fosilov, ki so ”starejši” od njega (več v nadaljevanju spodaj).

Sinosauropteryx

Tudi Sinosauropteryx je bil majhno bitje, dolg je bil le 1,07 metra, vendar so ga uvrstili med teropode, torej v skupino, v katero spada tudi tiranozaver T.rex. V repu je imel 64 vretenc in je izmed vseh teropodov imel najdaljši rep glede na dolžino telesa. Odkrili so ga na Kitajskem leta 1996 in so ga razglasili za prvega pernatega dinozavra. Bil je osupljivo ohranjen, kar je omogočilo študijo nekaterih njegovih organov. Toda v dveh glavnih točkah je to bitje razočaranje za evolucioniste:

”Ni imel edinstvenih ptičjih pljuč. Namesto teh je imel dihalni sistem s ”hepatičnim batom”, podobno kakor krokodili, delujoč po metodi meha, ki je normalna za plazilce. John Ruben, strokovnjak za respiratorno fiziologijo na Oregon State University v Corvallisu, je zaključil, da Sinosauropteryxova ”pljuča, podobna mehu, niso mogla evolvirati v visoko zmogljiva pljuča današnjih ptic.”[15]

Poleg tega njegova ”pernata vlakna” najverjetneje niso imela nobene zveze s peresi. V tipični legi z ukrivljenim hrbtom, v kakršni najdemo številne fosile dinozavrov (zaradi potopitve pred smrtjo[16]), je bila debela povrhnjica (koža) na hrbtu živali upognjena oz. zategnjena, kar je možno le, če so bila vlakna del ene same strukture, ne ločenih peres. Profesor Theagarten Lingham – Soliar z University of KwaZulu Natal v Južni Afriki, je trdil, da so bila vlakna del ”jasno poenotene strukture, tj. zgornje grbe ali krone, ki je pokrivala vrat, hrbet in rep Sinosauropteryxa … ne pa posameznim protoperesom.”[17]

Sinosauropteryx, fosil

Slika 3: Sinosauropteryx: Domnevno pernati dinozaver z nejasnim ”perjem”. Poleg tega je mlajši kakor ptici Archaeopteryx in Confuciusornis.

Foto: commons.wikimedia.org, Sam/Olai Ose/Skjaervoy from Zhangjiagang, China

Paradoks dedka pri evoluciji dinozavrov v ptice

Celo datiranje po evolucionističnih metodah kaže, da je vrstni red napačen. Archaeopteryx je domnevno star 153 milijonov let, [18] toda njegovim domnevnim pernatim dinozavrskim prednikom, kakršen je Sinosauropteryx, so določili starost 125 milijonov let. Ta problem poudarja še drug izumrli ptič, imenovan Confuciusornis, ki je celo imel kljun brez zob, določili pa so mu starost 135 milijonov let. Torej sta po evolucionističnih metodah Archaeopteryx in Confuciusornis milijone let starejša od svojih domnevnih dinozavrskih prednikov. Evolucionistični paleoornitolog Alan Feduccia, znani kritik dogme dinozavri-v-ptice, pogosto zbada, da nihče ne more biti starejši od svojega dedka!

Confuciusornis, fosil

Slika 4: Confuciusornis je bil ptica s kljunom; evolucionisti pravijo, da je bil starejši od svojih domnevnih dinozavrskih prednikov.

Foto: commons.wikimedia.org, Eduard Solà

Verniki v evolucijo dinozavrov v ptice odgovarjajo, da včasih dedek lahko živi dlje kakor njegov vnuk. To je res, a težko je razumeti, da se je ptica z ”naprednim” kljunom, kakršna je bila Confuciusornis, lahko pojavila 10 milijonov let pred prvimi sledmi njenih ”pernatih dinozavrskih prednikov”. Poleg tega je eden glavnih argumentov za evolucijo to, kako se evolucijski vrstni red domnevno ujema z zaporedjem fosilov. Torej je velika zmešnjava glede dinozavrov in ptic resen ugovor proti evolucionistični razlagi.

V času pisanja tega prispevka so našli še več fosilov in stalno prihaja do novih ”odkritij”. Zadeva je v teku in celo evolucionisti nimajo jasne slike. Mogoče so dinozavri imeli perje, toda našli so očitne ptice, katerih starost sega globoko v dobo dinozavrov. Pred ne prav veliko leti so evolucionisti učili, da so se ptice razvile tik preden so dinozavri izumrli. Zdaj pravijo, da so se razvile ”milijone let prej, kakor se je nekoč mislilo”. Toda kdaj, če so se ptice res razvile iz dinozavrov? Morda jim je zmanjkalo časa.

[1] Sarfati, J., 2011. Biblical history and the role of science, Creation 33(4):6; creation.com/biblical-history-science.

[2] Glejte Anderson, D.F., Eberhardt, S., 2001. Understanding Flight, McGraw-Hill;

aa.washington.edu/faculty/eberhardt/lift.htm.

[3] Fastovsky, D, Weishampel, D., 1996. The Evolution and Extinction of Dinosaurs, Cambridge University Press, str. 298.

[4] Sodera, V., 2003. One Small Speck to Man: The Evolution Myth, Vija Sodera Publications, Bognor Regis, UK, str. 292-302.

[5] Feduccia, A., 1996. The Origin and Evolution of Birds, Yale University Press, str. 130.

[6] Brush, A.H., 1996. On the Origin of Feathers, J. Evolutionary Biol. 9:131-142.

[7] Cieri, R.L. et al., 2014. New insight into the evolution of the vertebrate respiratory system and the discovery of unidirectional airflow in iguana lungs, PNAS 111(48):17218-17223; doi:10.1073/pnas.1405088111.

[8] Vodilna raziskovalka Colleen Farmer, sicer evolucionistka, pravi: ”Geometrija teh pljuč je tako čudna. Mislim, da si noben inženir ne bi zamislil česa takega.” Why lizards have bird breath: Iguanas evolved one-way lungs surprisingly like those of birds, University of Utah scientists have found, unews.utah.edu, 17 November 2014.

[9] Ruben, J. A. et al., 1997. Lung structure and ventilation in theropod dinosaurs and early birds, Science 278(5341):1267-1270; doi:0.1126/science.278.5341.

[10] Quick, D. E., Ruben, J. A., 2009. Cardio-pulmonary anatomy in theropod dinosaurs: Implications from extant archosaurs, J. Morphology 270(10):1232-1246; doi:10.1002/jmor.10752.

[11] Sarfati, J., Bird breathing anatomy breaks dino-to-bird dogma, creation.com/dino-thigh, 16 June 2009.

[12] Feduccia, A., 1993. Evidence from claw geometry indicating arboreal habits of Archaeopteryx, Science 259(5096):790-793.

[13] Sarfati, J., 2006. Fancy flying from advanced aeronautics: The design of swifts and jet fighters, Creation 29(1):37-39; creation.com/swift; po Videler, J. J., Stamhuis, E. J., Povel, G. D. E., 2004. Leading edge vortex lifts swifts, Science 306(5703):1960-1962.

[14] Schmidt-Nielsen, K., 1971. How birds breathe, Scientific American 225(6).72-79.

[15] Ruben, J.A., citirano v Gibbons, A., 1997. Lung fossils suggest dinos breathed in cold blood, Science 278(5341):1229-1230.

[16] Sarfati, J., 2012. ‘Feathered’ dinos: no feathers after all! (Update), J. Creation 26(3):8-10; creation.com/featherless#update.

[17] Lingham – Soliar, T., 2012. The evolution of the feather: Sinosauropteryx, life, death and preservation of an alleged feathered dinosaur, J. Ornithol. 153(3):699-711.

[18] Xiaotingia je morda še starejša ptica kot ”Archie”, stara naj bi bila 155 milijonov let.