BABILONSKI STOLP

Gradnja babilonskega stolpa in mešanje jezikov, ki ji je sledilo, sta med najbolje potrjenimi dogodki starega sveta. Podobno kot o velikem potopu ima vsaj nekakšno poročilo o stolpu večina kultur po vsem svetu – celo tiste, ki jih ločujejo tisoči kilometrov in številna stoletja. Ta poročila so predkrščanska, vendar pa niso izrazito drugačna od poročila v Genezi 11,1-9.

Že stoletja vemo, da so Grki in Rimljani vedeli za babilonski stolp. Aleksander Polihistor (105-35 pr. n. št.) v svoji Kaldejski zgodovini pravi:

”Sibila [svečenica, ki prerokuje, op. prev.] pravi, da so se takrat, ko so vsi ljudje govorili isti jezik, nekateri lotili gradnje velikega in visokega stolpa, da bi se povzpeli v nebesa. Toda Bog (ali bogovi) je poslal vihar, preprečil njihove načrte in vsakemu plemenu dal svoj poseben jezik, kar je razlog, da je ime tega mesta Babilon.” (Hodges (ured.), 1876. Cory’s Ancient Fragments, cit. po Cooper, 2011, str.69)

Polihistor ne govori o psevdosibilah, ki so si jih izmislili gnostiki v času od 2. do 5. stol. n. št., saj je Polihistor deloval nekaj stoletij pred tem. Lahko se ugovarja, da so Rimljani svoje poročilo dobili od Grkov, ti pa so se o stolpu lahko poučili iz septuagintskega prevoda Stare zaveze iz hebrejščine v grščino, za katerega se pravi, da je nastal okoli 280 pr. n. št. Toda pisec Hestiaeus Perinthus, ki je študiral pri Platonu (428-348 pr. n. št.) in je torej živel okoli 200 let pred Septuaginto, pravi o stolpu:

”Duhovniki, ki so pobegnili, so s sabo odnesli opremo za čaščenje Enyalion Jove, in prišli v Senaar [Šinar] v Babiloniji. Toda spet jih je pregnal začetek raznolikosti jezikov, po katerem so ustanovili kolonije na različnih koncih, vsak se je naselil v takih situacijah, kakor jih je vodilo naključje ali usmeritev od Boga.” (Hodges (ured.), 1876. Cory’s Ancient Fragments, cit. po Cooper, 2011, str.70)

Čeprav je Hestiaeusovo poročilo staro, očitno nima deleža v veliko starejši knjigi Geneze. Edini izzivalci na tem področju so seveda Sumerci in Babilonci. Akadci in Sumerci so lokacijo Babela poznali pod imenom bab-ilim, kar pomeni Vrata bogov ali Vrata k bogovom. Babilonci so kasneje ime spravili v ednino, v bab-ilu, torej v Vrata Boga. Toda v času Nebukadnezarja je bil babilonski stolp že porušen in o njem pravi:

”Prejšnji kralj je zgradil Tempelj sedmih luči zemlje, a ga ni dokončal. Že v oddaljenih časih so ga ljudje zapustili. … Od takrat so potresi in strele razpršile na soncu sušeno glino; opeke so razpadle in zemlja notranjosti je bila razmetana po kupih.” (http://www.answers.com/topic/tower-of-babel, cit. po Cooper, 2011, str. 71)

Omenjeni ”prejšnji kralj” je zanesljivo Nimrod, ”sedem luči zemlje” pa pomeni sedem planetov, ki so jih Babilonci poznali in ki so bili ustvarjeni prav zato, da dajejo luč in omogočajo merjenje časa. Zanimivo je, da Nebukadnezar, za razliko od drugih poganskih virov, ne pravi, da je bil ta stolp (ki ga drugod posebej imenuje zikurat babili – Stolp Babela) uničen v času, ko so prenehali z njegovo gradnjo – in zanimivo je, da tudi Geneza ne govori tega.

Vendar pa je Nebukadnezar vladal v 6. stol. pr. n. št., tako da potrebujemo veliko starejši vir, da se približamo času, ko je bilo napisano poročilo o Babelu, kakršno beremo v Genezi. Tak vir obstaja. Njegov naslov je Enmerkar in Gospod Aratta. Čeprav ne omenja Stolpa v Babelu, se vrača v čas, ko: ”Vse vesolje, ljudje so enoglasno (?) častili Enlila.” (Kramer, S., 1956. From the Tablets of Summer, cit. po Cooper, 2011, str. 71) Zelo zanimiva je velikost ”celotnega vesolja” v času, ko so govorili en sam jezik. Omenjeno poročilo pravi, da je vključevalo prebivalce krajev Šubur, Hamazi, Sumer, Uri in Martu – vsi ti kraji so bili znotraj majhnega območja v današnjem Iraku, nekdanji Babiloniji.

V zgodovini Mezopotamije so številni primeri resnih poskusov, da bi popravili škodo, storjeno v Babelu. Tako je Sargon iz Akadije (približno 2300 pr. n. št. po konvencionalnem datiranju) ”določil, da naj vsi kraji tvorijo enotno kraljestvo.” (Smith, G., 1876. Chaldean Account of Genesis, cit. po Cooper, 2011, str. 73) Toda kar se tiče tega, da bi bil vir poročila o babilonskem stolpu v Genezi kar babilonski ali celo sumerski, ni niti osamljene sledi v vseh 2000 letih klinopisne literature, naj bo sumerska, akadska, babilonska ali asirska – zato je čudno, da modernisti vztrajajo, da je bil.

Vir: Cooper, B., 2011. The Authenticity of the Book of Genesis, Creation Science Movement